Planinski vestnik – november 2024

Novembrska številka Planinskega vestnika je posvečena odpravam naših alpinistov, ki pritrjujejo Grošljevi misli, da se je z vsake odprave vrnil drugačen. Iskali smo povezavo med tremi na videz popolnoma različnimi odpravami, ki pa so alpinistom pustile globok pečat in mogoče celo postavile temelj uspešnejšim odpravam, ki šele prihajajo. Na naslovnici, katere avtor je naš vrhunski alpinist Marko Prezelj, je prikaz drugega dneva prvega vzpona na Nanda Shori, 6344 m. V ozadju vzhodni vrh Nanda Devi.

Intervju smo naredili z vrhunskim alpinistom Alešem Česnom, ki je letos poleti z britanskim alpinistom Tomom Livingstonom priplezal na Gašerbrum III po prvenstveni smeri čez zahodni greben.
Drugi intervju je z Billi Bierling. Je strokovnjakinja za komunikacijo, izvršna direktorica Himalajske baze podatkov, humanitarka, prevajalka, alpinistka, ki je poleg Mount Everesta stala še na petih osemtisočakih in velja za naslednico Elizabeth Hawley, kronistke vseh himalajskih vzponov.

V planinskih spominih se avtor poda na isto turo (do smaragdnih jezer) kot pred dvajsetimi leti. Pišemo o nepričakovani najdbi čevlja pod Everestom, ki je pripadal alpinistu Andrewu Irvinu, ki se je leta 1924 skupaj z Georgom Malloryjem podal na Everest, a še do danes ni znano, ali sta prišla na vrh, zato za prvi vzpon šteje vzpon Edmunda Hillaryja in njegovega soplezalca Šerpe Tenzinga Norgayja 29. maja 1953. Vladimir Habjan piše o zahtevnem reševanju ponesrečenke s spustom po Gamsovi grapi – s posebnostjo, ki jo izveste na koncu članka.
V rubriki Zdravje dr. Petra Zupet svetuje, kako ravnati ob ugrizih kač. Pišemo o ikoni kosovskega visokogorja Nehariju Drizi, o prenovljeni vili Kredarica, o letošnjem srečanju veteranov alpinistov, o vsakoletnem zboru alpinistične in plezalne skupnosti v Ospu, s PD Bled praznujemo 75 let, potopili pa smo se še v novo knjigo Naveza, ki sta jo napisala Iztok Tomazin in Tomo Virk.

V rubriki Z nami na pot vas vabimo v deželo ostrnic, v Loško dolino in na Babno Polje. Poleg zanimivih opisov območja in znamenitosti najdete opise vzponov na Križno goro (857 m), Petiček (1161 m), Vražji vrtec nad Babnim Poljem (904 m) in na Višivec nad Babnim Poljem (853 m).

Sledijo stalne rubrike: strip (o podcenjevanju gora), literatura, planinska organizacija, novice, pismo.

UVODNIK

Zakaj odprava ni (le) plezanje

Viki Grošelj, Slovenec z desetimi preplezanimi osemtisočaki in prvi Slovenec, ki se je povzpel na najvišje vrhove vseh kontinentov, pravi, da se je z vsake odprave vrnil drugačen. In vsakič znova ga je vleklo na novo. O odpravah, ki s strogo objektivnega vidika niso bile uspešne, Grošelj nikoli ne piše kot o neuspehu, ampak zgolj kot o enem od nedoseženih ciljev. Kar nam daje slutiti, da o odpravi nikoli ne govori kot o doseženem vrhu ali preplezani steni, ampak bolj o vsem tistem, kar ločuje odpravo od golega potovanja ali plezanja. Novembrska številka Planinskega vestnika je posvečena odpravam naših alpinistov, ki pritrjujejo Grošljevi misli. Iskali smo povezavo med tremi na videz popolnoma različnimi odpravami, ki pa so alpinistom pustile globok pečat in mogoče celo postavile temelj uspešnejšim odpravam, ki šele prihajajo.
Gregor Šegel je z Markom Prezljem konec lanskega leta poskušal splezati na Mukut Parbat. Člani PK Rifnik Šentjur so raziskovali Zanskar, o sedemdnevnem vzponu na Gašerbrum III Aleša Česna in Toma Livingstona so poročali svetovni mediji. Skoraj zagotovo ste brali o mednarodni odpravi na Nanda Devi East, kamor je s soplezalcema, z gruzijskim in francoskim alpinistom, julija letos skušal splezati Marko Prezelj. Še vedno odmeva – in še dolgo bo – odprava štirih naših alpinistk, ki so septembra v Himalaji preplezale štiri prvenstvene smeri, od katerih najbolj izstopa smer na Lalung I. O teh dveh boste brali v prihodnjih številkah Planinskega vestnika, na naslednjih straneh vam predstavljamo prve tri. Različni cilji, različna stopnja težavnosti, različni rezultati z vidika objektivnega merjenja uspešnosti glede na dosežene zastavljene cilje.
Pa je cilj vedno vrh ali preplezana stena? Odprava je po mnenju številnih plezalk in plezalcev tudi eden izmed najbolj neposrednih načinov spoznavanja samega sebe, svojih meja, vrednot in še česa. Tej misli lahko pritrdim tudi sama. Upam si celo trditi, da je nemogoče, da tako prvinska izkušnja, kot je alpinistična odprava, ne bi vplivala na vse, kar neizbežno pride za njo – na vrnitev v vsakdanje življenje, med vsakdanje skrbi, dirko s časom, družinske obveznosti in vse tisto, kar med odpravo ne obstaja, saj se življenje tam skrči na iskanje najbolj optimalnega načina varnega napredovanja proti cilju, skrb za dovolj opreme v nahrbtniku in seveda skrb za nujne življenjske potrebe: taljenje vode za čaj ter prehranjevanje.
Kadar šteje preživetje, je življenje najdragocenejše. Ko imaš malo, a vendar toliko, da preživiš, imaš vse. Če se znaš obrniti in se odreči cilju, da bi ostal živ, si našel dovolj modrosti, da lahko to v metaforičnem smislu narediš tudi takrat, ko se nekje daleč iz doline oziraš proti zasneženim vrhovom in razmišljaš, kdaj se boš lahko vrnil tja. Spoznanje, ki je v življenju zares nekaj vredno, za sabo vedno skriva doživetje, ki nas je do njega pripeljalo. Odprave jih ponujajo veliko, a hkrati pogosto ponujajo več vprašanj, kot je odgovorov. To je njihov čar, njihova draž, ki jo lahko najdemo na vrhu sveta ali pa veliko niže v krajih, o katerih vemo malo ali nič.
Naj Grošljevemu razmišljanju dodam še svojo misel; če se boste s take ali drugačne odprave vrnili bogatejši – a ne v materialnem smislu – potem je odprava uspela, pa če ste dosegli zastavljeni cilj ali ne. In ravno to je bistvo odprave.

 Marta Krejan Čokl

UVODNIK
1 Zakaj odprava ni (le) plezanje
Marta Krejan Čokl

GREMO NA ODPRAVO
4 Proti toku Gangesa
Gregor Šegel

GREMO NA ODPRAVO
8 Vrh Šestih zvezd
Boštjan Dečman

INTERVJU
13 Aleš Česen
Julija Šuligoj

PLANINSKI SPOMINI
20 Nepozabna pot do smaragdnih jezer
Tone Vidrgar

IZLET
24 Korenine
Mojca Volkar Trobevšek

ZGODOVINA PRVEGA PRISTOPA NA EVEREST
27 Do kod je prišel ta čevelj?
Dušan Škodič

Z NAMI NA POT
30 Dežela ostrnic
Franci Horvat

INTERVJU
41 Billi Bierling
Mire Steinbuch

GORSKO REŠEVANJE
47 Spust po Gamsovi grapi
Vladimir Habjan

ZDRAVJE
50 Pazi, kača!
Petra Zupet

STRIP
53 Podcenjevanje gora
Ažbe Polšak

ODMEV TIŠINE
54 Ikona kosovskega visokogorja
Valentin Batalaku

KULTURNA DEDIŠČINA
60 Prenovljena vila Kredarica
Miha Pavšek

ALPINISTI VETERANI
62 Množica novih članov
Irena Mušič Habjan

FESTIVAL ALPINIZMA 2024
64 Znanje in druženje na enem mestu
Tina Leskošek

OBLETNICE
66 Blejsko društvo praznovalo
Rado Urevc

LITERATURA
68 Povabilo na nesluteno pustolovščino
Vladimir Habjan

70 LITERATURA
72 PLANINSKA ORGANIZACIJA
75 NOVICE
76 PISMO

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja