V aprilski številki revije Planinski vestnik je tema meseca osredotočena na strah v gorah. Strah, ki spremlja ljudi skozi življenje, je neotipljiv, kot senca, a vseeno globoko zakoreninjen v zavesti in podzavesti. Raziskava s 147 odgovori je pokazala, da plezalce in pohodnike najbolj skrbi nenadna sprememba vremena. Poleg tega se obravnavajo tudi drugi vidiki strahu, razloge za njegov pojav in kako najti ravnotežje med prisotnostjo in odsotnostjo tega čustva.
Osrednji intervju vključuje Janjo Garnbret, svetovno priznano športno plezalko in dvakratno olimpijsko prvakinjo, ki deli vpogled v svoje izjemne dosežke in plezalno pot.
Revija prav tako prinaša članek o “Kozlovski sodbi” v Mojstrani, ob 130-letnici Planinskega vestnika, ter zgodbo o Franu Kocbeku, znanem kot Aljažu iz Savinjskih Alp. Sledi tudi zapis o potovanju družine Jeran v čarobno pokrajino Karakoruma in Hindukuša. Poleg tega ponuja pregled državnega prvenstva v tekmovalnem lednem plezanju, ki je potekalo v Domžalah.
Za ljubitelje zimskih aktivnosti je v rubriki Z nami na pot predstavljenih več turnosmučarskih tur v Nizkih Turah, med drugim na Kleiner Königstuhl, Greim, Kleiner Pleisslingkeit in Schöderhorn.
Ne manjkajo tudi stalne rubrike, kot so kolumna (tokrat o teži lahkotnosti), vzgoja (o orientaciji v gorah), literatura ter planinska organizacija. Celotna številka obljublja bogato vsebino za ljubitelje gora in narave.
UVODNIK
1 Sopotnik strah
Mateja Pate
STRAH V GORAH
4 Znotraj votel, okoli pa ga nič ni?
Mateja Pate
8 S kepo v želodcu in grozo v možganih
Iztok Rutar
10 Strah, ki mi je spremenil življenje
Slava Suhač
11 Zdrs
Kristina Menih
STRAH V GORAH
12 Prepadi me ne vržejo več s tira
Andreja Frankovič
STRAH V GORAH
14 Strah – kralj gorniških občutkov
Iztok Tomazin
STRAH V GORAH
17 Vremenske fobije
Veronika Hladnik Zakotnik
PAKISTAN
20 Magična dežela gostoljubnih ljudi
Matjaž Jeran
KOLUMNA
30 Teža lahkotnosti
Simona Nahtigal
Z NAMI NA POT
32 V iskanju turnosmučarske popolnosti
Mitja Peternel
INTERVJU
42 Simply the Best
Martina Čufar Potard
PLANINSKA ZGODOVINA
48 Aljaž iz Savinjskih Alp in njegov čas
Dušan Škodič
130 LET PLANINSKEGA VESTNIKA
58 »Kozlovska sodba« v Mojstrani
Žarko Rovšček
ORIENTACIJA
64 Ko se izgubimo
Matej Ogorevc
TEKMOVALNO LEDNO PLEZANJE
68 Favorita upravičila pričakovanja
Marta Krejan Čokl
MINIATURA
70 Zimsko ravninsko “hribolazenje”
Marko Matjašič
71 LITERATURA
73 PLANINSKA ORGANIZACIJA
Sopotnik strah
Mateja Pate: Skromne oprimke stiskam, kot bi jih hotel zdrobiti, ker moram poleg teže svojega telesa in opreme nositi tudi breme strahu pred padcem, strahu, ki mehča in hromi mišice, strahu, za katerega se zdi, da je kot prelivajoča se utež v telesu. Tako je eno od svojih mnogih izkušenj strahu v knjigi Naveza opisal alpinist in gorski reševalec Iztok Tomazin.
Strah je naš življenjski sopotnik. Neotipljiv kot naša senca obstaja v naši zavesti in globoko v podzavesti. Kot naša naravna obrambna reakcija na dejansko ali grozečo nevarnost sproži vrsto fizioloških odzivov v telesu, da nas pripravijo na akcijo – da lahko obvladamo okoliščine in se umaknemo iz nevarne situacije. S tega vidika je strah koristen, saj nam omogoča preživetje. Lahko pa nas tudi ohromi in ovira pri iskanju rešitev ali pa je pretiran in nerealističen, kot npr. v primeru fobij, ko je intenziteta strahu nesorazmerna z nevarnostjo položaja.
Naša mini anketa z vprašanjem Česa vas je v gorah najbolj strah?, ki je prek spleta nagovorila 147 oseb in zato seveda ni reprezentativna, je – pričakovano – nakazala, da v gorah z naskokom prednjači strah pred vremenskim preobratom, torej pred nenadno spremembo vremena, ko se znajdemo v nevihti, besnečem neurju ali snežnem metežu. Sledijo strah pred poškodbami, plazovi, ozkimi izpostavljenimi potmi, višino oz. prepadi in skalnimi podori. Manj pogosto označeni so bili naslednji ponujeni odgovori: bolezen, gneča na poteh, živali, da bi se izgubili in da bi morali poklicati gorske reševalce. Še nižje na seznamu največjih strahov pa so se znašli precenjevanje svojih zmožnosti, turisti, da bi zmanjkalo baterij za mobilni telefon, tema, mraz, spanje na skupnih ležiščih, v majhnih natrpanih prostorih oz. bivakih, pomanjkanje hrane in pijače ter nesoglasja v skupini v primeru vodenih tur.
Koliko obrazov strahu ste spoznali v gorah? Ne dvomim, da bi vsakdo, ki zahaja v gore, lahko dodal svoj košček v mozaik zgodb, povezanih z doživljanjem strahu v hribih. Nekaj izkušenj, pripetljajev in misli smo zbrali v tokratni temi meseca. Če vas tematika nagovori, vas vabimo, da svojo izkušnjo s strahom v gorah opišete in nam jo pošljete. Razmišljati, govoriti in pisati o strahu je vedno aktualno; izkušnje drugih so dobrodošla iztočnica za razmislek in prevetritev lastnih odločitev in dejanj. Kaj storiti s strahom, ko se pojavi? Se mu je bolje izogibati, upirati, se ga sramovati – ali ga je bolj modro sprejeti in razumeti? Se pojavi zato, da bi nam pomagal? Kot pravi eden od sodobnih mistikov, se strahu ni mogoče popolnoma znebiti ali ga obvladati. Mogoče ga je samo – razumeti: »Kaj je strah? Kako vznikne? Od kod izvira? Kakšno je njegovo sporočilo? Zazrite se vanj – brez obsojanja; samo takrat boste razumeli. Strah je resničnost. Morate se spoprijeti z njim, morate ga razumeti. Samo skozi razumevanje ga lahko preobrazite. Predajte se strahu. Tiho vstopite vanj, da boste lahko proučili njegovo globino. Včasih se zgodi, da sploh ni zelo globok.«
Naj za konec nekoliko preoblikujem misel, ki jo je menda ubesedil nemški pisatelj Erich Maria Remarque: strah pomeni že pol nesreče. Dodala bi: odsotnost strahu pa drugo polovico nesreče. Naj vam uspešno lovljenje ravnotežja med prisotnostjo in odsotnostjo strahu prinese mnogo užitkov na hribovskih poteh.
