Planinca umrla pod plazom

Slovenske novice: Med sobotnim vzponom v Kamniških Alpah je plaz pokopal 34-letnega Gregorja Abrama in prav toliko starega Franka Lapajneta, oba izkušena člana alpinističnega odseka Obalnega planinskega društva iz Kopra

Prijateljema, ki sta tudi plezala pod Brano, vendar po drugi smeri, sta se zadnjič oglasila ob dveh popoldne – Ker ju do večera ni bilo na izhodišču pred kočo v Kamniški Bistrici, so šli v akcijo kamniški gorski reševalci z lavinskimi psi – Pogrešana so našli brez znakov življenja pod snežno plazino v smeri Bobnar

Kamniška Bistrica, Koper, 1. marca: Debelo čez deseto zvečer je že šlo v soboto, ko so kamniški gorski reševalci zagrizli v temne strmine pod Brano. Usmerili so se v priljubljeno plezalno smer Bobnar, od koder sta se primorska gornika, 34-letni Gregor Abram iz Premančana pri Hrvatinih, in prav tako 34-letni Franko Lapajne iz Lucije, svojima prijateljema Borutu Kavzarju in Akisu Milaku, ki sta šla po drugi poti, zadnjič oglasila okoli druge ure popoldne. Dejala sta jima, da sta okoli sto višinskih metrov pred koncem vzpona, po počitku pa naj bi sledil sestop po Bosovi grapi. Prijatelja sta ju do devete zvečer čakala na parkirišču pred kočo v Kamniški Bistrici, nato pa poklicala številko 112.

Zmerna nevarnost Temperatura se je minule dni počasi dvigovala in ničla se je v drugi polovici tedna dvignila nad nadmorsko višino 1500 metrov. Snežna odeja se je zato hitreje preobražala. še posebno na prisojnih pobočjih, čez dan se je ojužila. ponoči pa pomrznila, za to se je tudi krepila površinska skorja, ki je nastala zaradi vetra in nočnega zmrzovanja ter dnevnega taljenja. V soboto, ko se je zgodila nesreča pod Brano, se je v Kamniških Alpah ničla čez dan dvignila nad 2200 metrov in morda je vzrok za plazenje iskati prav v tem. saj se je snežna odeja. ki je bila minule dni na tej višini še utrjena, zmehčala in tako zdrsnila, s seboj pa odnesla tudi dve življenji.

Tvegana akcija

»Že dopoldne smo imeli na tem območju reševalno akcijo zaradi poškodovanega hrvaškega plezalca in menim, da sta morala gornika, ki smo ju iskali, iti mimo prav med našim posredovanjem,« nam je razložil Genadij Štupar, ki je vodil akcijo. Sprva se je v reševanje podal sam s štirimi kolegi in lavinskimi psi, kajti slutili so, da se je morda pod jugozahodno steno Brane utrgal plaz.

V zadnjih treh tednih je bila Bobnarjeva smer obiskana kot že dolgo ne, ob koncu prejšnjega tedna pa je bilo tam samo v petek in soboto vsaj štirideset parov plezalcev. Pravi ljubitelji zimskih vzponov so z ustrezno opremo v tej smeri lahko dejansko užili vso lepoto, ki jo ponujajo gore pozimi. »Ker smo sumili, da naj bi se v njuno sestopanje vmešala narava oziroma plaz, smo šli precej hitro gor, saj smo menili, da bi ju plazina lahko kje zadržala in tako nista mogla dol. Že kaj kmalu v vstopnem delu smeri smo opazili sveže plaznice in naš sum, da je šlo res za plaz, se je potrdil. Ker so plaznice, nekakšen iztek plazu, nakazovale na nesrečo večjih razsežnosti, so se v iskanje podali lavinski psi.« Kot je še povedal Štupar, so med iskanjem našli dele opreme nesrečnih plezalcev. »Psi so kmalu nakazali prostor, kjer sta bila pokopana pod snegom.«

Sledil je odkop nesrečnih plezalcev, na pomoč je prišlo še osem kamniških gorskih reševalcev. Okoli pol enih zjutraj so začeli žalostni transport v dolino, akcija pa se je končala okoli štirih.

Reševalci so izpeljali akcijo točno na kraju plazine, za katero niso vedeli, ali se bo še sprožila ali ne. »Strah vedno obstaja, toda računali smo, da se je temperatura toliko spustila, da se snežna podlaga ponoči ne bo več premikala in nas ogrožala,« je razložil vodja akcije. Seveda bi šli gorski reševalci v akcijo tudi čez dan, vendar veliko bolj previdno kot ponoči. »Sklepali smo, da jim je zmanjkalo nekaj sreče. Če bi se povzpela še čez tisti zadnji stometrski raztežaj, bi plaz šel v dolino, mi pa se danes ne bi pogovarjali o njuni tragični nesreči,« smo slišali iz ust požrtvovalnih kamniških reševalcev.

Smer Bobnar Med poznavalci ima smer Bobnar oceno IV, 3, M. 900m. Najbolj vešči in kondicijsko pripravljeni jo zmorejo v slabih treh urah. saj je plezalna smer kombinirana s hojo. Ime smeri v jugozahodni steni 2253 metrov visoke Brane izvira iz priimka tunjiškega kmeta, ki je pred davnimi leti na območju grape sekal. Ko so hlode po strmini spravljali v dolino, so se ti razleteli in večinoma so ostale le še trske. Razmere za vzpon so bile zadnji čas odlične, saj so vsi skoki zaliti. Zadnjih dvesto metrov je bil sneg nepredelan, vmes je bila zaradi velikega obiska narejena gaz. Odlične razmere za sestop so tudi po Bosovi grapi, ki jo nekateri celo presmučajo.

Izkušena in previdna

Oba alpinista, člana alpinističnega odseka Obalnega planinskega društva (OPD) iz Kopra, sta veljala za izjemno izkušena.

Gregor Abram je imel pred tremi dnevi v amfiteatralni dvorani koprske osnovne šole predavanje, prikaz filma, fotografij in glasbe z lanske odprave v Cordillero Blanco v Peruju, kjer se je na šesttisočake povzpel skupaj z alpinisti društva iz Ilirske Bistrice. »Lahko rečem, da je bila uspešna in ena od nepozabnih odprav. V Peruju smo bili nekaj več kot tri tedne. Kot večina kolegov sem tudi jaz danes v gorah. Dopoldne sem izvedel za tragično nesrečo. Sem brez besed,« nam je povedal ilirskobistriški alpinist Albert Ličan.

Brez besed je bil Abramov prvi sosed v Premančanu, eden najbolj znanih slovenskih jamarjev in okoljevarstvenikov Franc Malečkar. »Po radiu sem zjutraj slišal o nesreči dveh alpinistov, nisem vedel, da je šlo za Gregorja. Skoraj ne morem verjeti. Včeraj je še frezal na vrtu. Ne morem verjeti, da se je nesreča zgodila prav njemu. Bil je previden, izkušen, vedno do popolnosti opremljen, dosledno se je loteval vsake stvari. Bil je vsestranski: športnik, tabornik, kolesar, tekač, bil je plezalni inštruktor, k plezanju je pritegnil tudi mojo hčerko,« je bil šokiran Malečkar.

Izkušen je bil tudi drugi plezalec, ki je z Abramom plezal proti vrhu Bobnarjeve grape. Lucijčan Franko Lapajne je bil zaposlen kot komunalni inšpektor v piranski občini.

Koprsko obalno planinsko društvo je ravno v sklepnih pripravah za jubilejni občni zbor, ki je napovedan za ta petek. Društvo praznuje dve okrogli obletnici, in sicer 60 let društva in 30 let njegove alpinistične sekcije. Slovesnost bo žal minila brez dveh aktivnih in zvestih članov.

Boštjan Fon, Iztok Umer

– – –

Delo, 02. 03. 2009 

Tragična nesreča v Kamniških Alpah

Vzpon na Brano je bil usoden za dva izkušena alpinista – Le še dobrih sto metrov je od vrha ločilo Primorca, ko ju je odnesel snežni plaz – Že dopoldne v isti smeri reševanje Hrvata, ki mu je zdrsnilo.

Lep zadnji konec tedna je v gore zvabil številne planince in alpiniste, a narava je spet pokazala, da je močnejša. Med vzpenjanjem na Brano v Kamniških Alpah sta se včeraj gornikom pripetili kar dve nesreči, obe v Bobnarjevi smeri. Reševalci so morali pohiteti na pomoč že dopoldne, ko je iz naveze zdrsnil Hrvat in si zlomil nogo, tako da so ga s helikopterjem prepeljali na zdravljenje v ljubljanski klinični center. Večerni klic na pomoč pa je bil prepozen za 35-letna Primorca, oba izkušena alpinista, ki ju je odnesel snežni plaz. Po neuradnih podatkih sta umrla 34-letni Franko Lapajne iz Lucije in prav tako 34-letni Gregor Abram iz Premančana pri Hrvatinih.

Kot je za Delo povedal Rado Nadvešnik, načelnik Gorske reševalne službe iz Kamnika, sta ponesrečenca padla prek 700 višinskih metrov globoko, našli so ju nekaj minut po polnoči. Žal je bilo za oba prepozno, je potrdil gorski reševalec Genadij Štupar, ki je vodil nočno reševanje pogrešanih alpinistov. Povedal je, da so se dopoldne štirje prijatelji odpravili v Kamniško Bistrico in se odločili, da bodo skušali doseči vrh Brane v dveh navezah, ki bi plezali v dveh ločenih smereh. Prva dvojica se je podala v Bosovo smer, a sta se gornika kmalu obrnila, druga pa po Bobnarjevi. Plezalca, ki sta se predčasno vrnila v Kamniško Bistrico, sta se tam odločila počakati na prijatelja, saj se jim je mudilo domov, ker so načrtovali še večerne opravke. Po telefonu so se zadnjič slišali okrog druge ure popoldne, ko sta plezalca sporočila, da ju od vrha loči le še od 100 do 200 metrov. Kasneje linije ni bilo več mogoče vzpostaviti in ker ju do 21. ure še vedno ni bilo nazaj, je bila sprožena iskalna akcija.

Štupar nam je povedal, da so se iskanja, v katerem je sodelovalo trinajst reševalcev, skupaj s slednimi psi lotili v dveh skupinah, saj so kot poznavalci terena takoj pomislili na možnost snežnega plazu. Ena skupina se je podala pod Bobnarjevo smer, druga pa v Bosovo grapo, kjer naj bi pogrešana sestopila. Ko so naleteli na plazni stožec, so psi hitro nakazali, kje sta ponesrečena. Eden od pogrešanih alpinistov je bil povsem zasut, drugi pa delno, a za nobenega od njiju ni bilo več pomoči. Genadij Štupar je še poudaril, da sta bila oba gornika za vzpon pravilno opremljena.

Karolina Vrtačnik

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja