Slovenski alpinizem 2006
Peru 2006 – Nova Gorica
Trajanje: od 16. junija do 25. julija 2006.
Člana odprave: Jernej Arčon in Rok Stubelj.
Odprava v Peru se je pričela s težavami, saj se je ena od transportnih vreč z opremo sprva izgubila, a po tednu dni le prispela v Huaraz. Medtem sta Jernej in Rok že opravila prvo aklimatizacijsko turo na Laguno Churup (4800 m).
Za drugo aklimatizacijsko turo sta se povzpela na Pisco (5752 m), potem pa sta se odpravila plezat v steno La Esfinge (5325 m) nad Laguno Paron. Preplezala sta originalno smer iz leta 1985 ter Cruz del Sur do desetega raztežaja, nakar sta se morala zaradi smole v osmem raztežaju spustiti pod steno. Sledil je vzpon na Alpamayo (5947 m) po Ferrarijevi smeri.
Končno je napočil čas glavnega cilja, nove smeri v južni steni Caraza 1, ki sta jo tudi uspešno preplezala (Dos Gringos: TD, 800 m, 9 ur).
Ostalo jima je še nekaj dni časa, zato sta se vrnila pod steno La Esfinge in dokončala smer Cruz del Sur.
– Caraz 1, J stena DOS GRINGOS 13. 7. 2006, Jernej Arčon in Rok Stubelj TD, 800 m, 9 ur.
– – – –
Peru, Cordillera Blanca, Taulliraju 2006
Trajanje: maj 2006.
Člani odprave: Matej Flis, Tadej Golob in Grega Lačen.
Prvotno so nameravali preplezati prvenstveno smer v centralnem delu južne stene, vendar so jih slabe razmere odvrnile od kakršnega koli poskusa. Beli trakovi v spodnjem delu stene, ki pripeljejo do skalne stopnje, so bili le s pršičem obarvana skala. Misli so preusmerili na še nepreplezano vzhodno steno, ki prejme nekoliko več sonca, tako da bi bil lahko sneg v njej primerno predelan. Do vznožja vzhodne stene je bilo treba preplezati 400 metrov visoko Francosko smer (TD+, M4+, WI4, 10R), kar jim je navkljub slabim razmeram uspelo do večera. Bivakirali so na jugovzhodnem grebenu, ob svitu naslednjega dne pa nadaljevali s prvenstvenim vzponom v vzhodni steni. Vstopili so raztežaj bolj desno od zadnjega poskusa v tej steni (Aritza-Richy, 2002). Prva dva raztežaja sta postregla s skalnim plezanjem – plezalniki in magnezij vrečka nad 5500 metri! V naslednjih raztežajih na srečo ni bilo več treba sezuvati toplih čevljev, saj so plezali po strmem snegu, ledu in mešanem, skalno-lednem terenu.
Ob sončnem zahodu so dosegli vrh gore in po prvem spustu z vrha v temi skorajda padli v luknjo pod serakom, ki jim je služila kot »prijetna« sobica za prenočitev.
Naslednje jutro so po prvem spustu iz luknje pristali točno na začetku spustov, za katere so domnevali, da so iz leta 2002. Po njih so se elegantno spustili do vznožja stene.
– Taulliraju UTRINEK / EL CENTELLEO 29. 5. 2006, Matej Flis, Tadej Golob in Grega Lačen VI, 6b, M6+, 60°/80°, 700 m, 10 ur.
