PZS bo proslavila 100-letnico Pernhartove Panorame
Delo, 5. julij 1967
Planinska zveza Slovenije bo v nedeljo (9. julija) proslavila 100-letnico Triglavske panorame slikarja Marka Pernharta, panorame, ki jo je slikar izdelal 1867. leta in katere posebej izdelana kopija je krasila simbol boja slovenskih planincev za Triglav — Aljažev stolp — od postavitve 1895. leta do nekaj let po prvi svetovni vojni. Aljažev stolp bo letos ob jubileju Pernhartove mogočne umetnine spet dobil svojo panoramo, ki jo je v ta namen po originalu izdelal na pločevini Jeseničan Franc Dolinšek.
Ker Aljažev stolp na Triglavu ob koncu preteklega stoletja ni pomenil samo zavetišča, za planince, ki jih je na vrhu zajelo neurje, temveč tudi odločne poteze slovenskega planinstva, je vzbudil najvišji planinski objekt na Slovenskem veliko navdušenje med našimi ljubitelji gora Posebno mesto je imela pri tem Pernhartova mojstrovina. Planinski vestnik poroča 1895. leta o otvoritvi Aljaževega stolpa med drugim takole: ». . . Ob notranji steni je razpeta sloveča Pernhartova Triglavska panorama z imeni vseh vidnih vrhov in krajev; po njej se vsakdo lahko razgleda široko po prekrasni zemlji, ki se razgrinja pod njim z vso mimo veličastnostjo …«
Aljažev stolp s svojo panoramo je bil vsekakor velikega pomena za nastajajoče slovensko planinstvo. To govore pripombe v spominski knjigi v stolpu, kateri je Jakob Aljaž na prvi strani zapisal v latinščini: »Ta stolp s panoramo sem postavil po svojem načrtu in na svoje stroške ter na svojem svetu 7. VIII. 1895 v splošno korist.« Že naslednji dan sta se vpisala v spominsko knjigo dr. phil. Habel in dr. Menthel iz Vroclava, ki sta navzlic slabemu vremenu prišla na Triglav in sta prva »občutila dobroto panorame«.
V treh letih petkrat na Triglavu
Slovenski slikar Marko Pernhart iz Brankoviče nad Tinjami je bil velik ljubitelj gora, še posebej pa je bil navezan na Triglav, ki ga je obiskal že 1849. leta star 25 let. Triglavsko panoramo je delal v letih med 1864 ni 1867. V tem obdobju je bil slikar kar petkrat na vrhu Triglava. Pri zadnjem vzponu v septembru 1867. leta je Pernhart končal skice. To je bil tudi njegov zadnji pohod v gore; pri tem vzponu je namreč padel in se resno poškodoval. Kasneje je bil operiran, a poseg ni uspel, tako da je dolgo bolehal in 1871. leta v Celovcu umrl.
V avgustu 1867 je geometer Eduard Demmer srečal Pernharta in njegovega vodnika ter nosača v Krmi; družba se je povzpela na Triglav. Geometer je ugotovil, da je Pernhart hodil v gore brez priprave na čevljih podobne današnjim derezam, s katerimi so bili opremljeni tedanji planinci za vsak svet, ne samo za snežišča. Planinci so nosili krampeže, kakor še danes trentarski kosci, če kose v strmih senožetih.
Marko Pernhart je s svojo podjetnostjo vzbudil veliko zanimanje Proslavil se je že s Panoramo Grossglocknerja, še bolj pa so ga občudovali, ko je ujel na veliko platno razgled s Triglava. Čeprav je imel Triglav v tem času že številne obiskovalce, je vseeno veljal za težko dostopen vrh, kjer »gospodari strela z gromom«. Planinci in domačini so bili še vedno pod vtisom smrtne nesreče člana Bosijeve odprave. Stotnika Bosija, geometra, ki je imel na skrbi sestavo trigonometričnega omrežja Kranjske, je z njegovimi nosači zajela na Triglavu viharna noč, ker so se meritve zavlekle, in med neurjem je strela ubila nosača Antona Korošca iz Bohinja.
Umetnikovi vzponi na Triglav so seveda vzbujali spoštovanje. Znani alpinist dr. A. Ficker je dejal o Pernhartu takole: »Kaj Domeni misel na tako podjetje, dojme vsak, ki ve, da na Triglav ne hodiš; vrh je treba preplezati, stopnjo za stopnjo, deloma celo laziti« Že novembra 1867 je Marko Pernhart razstavil svojo Triglavsko panoramo in Panoramo s Šmarne gore v Celovcu, kmalu nato pa še v Ljubljani. Triglavsko panoramo je odkupil Alfonz Pavich pl. Pfauenthal, ki jo je nato prodal ljubljanskemu muzeju 1871. leta je izšel v Ljubljani tudi prvi ponatis Triglavske panorame tiskane v osmih listih.
Za obiskovalce Triglava bo odslej Aljažev stolp spet obogaten z vernim posnetkom Pernhartove umetnine in zapisom: »Ob 100-letnici Pernhartove Panorame po njegovem izvirniku obnovil Franc Dolinšek in postavila PZS leta 1967.«
J. DEKLEVA
