Tedenski pregled časo-pisja, …
Na SiOLu si lahko lastniki zemljišč, po katerih potekajo vse bolj številčne poti, preberejo, kaj lahko uradno storijo, če jo pohodniki uberejo kar čez dvorišče. Kako to preprečiti? Pomembna je služnost!
V Večeru lahko po-novem berete tudi dnevnik (trpnika) Vladimirja Habjana. Njegov oseben, popoln prikaz (planinskega) dogajanja je po svoje zanimiv, a vse bolj pogrešamo odsotnost intergeneracijskih procesov, ki vse bolj živijo v planinskem in gorsko-reševalnem ter meščansko-rekreativnem okolju. Zakaj neki ni Strojin tudi opredelil procesne vodje?
Na 24ur (in vseh ostalih) so pisali o potresu v Tibetu, ki je povzročil precej smrtnih žrtve tudi med ljudmi.
Na N1 so podali rešitev za kočo. Manca Turk: Potem ko je v Postojni završalo zaradi prodaje izjemno priljubljene planinske koče Mladike — občani so se namreč zbali, da bi jo kupil zasebnik in dostop do koče omejil —, je Planinsko društvo Postojna, ki kočo upravlja, našlo primernega kupca. Čeprav so imeli na mizi višjo ponudbo zasebnika, so se naposled odločili, da Mladiko po nižji ceni prodajo občini, ki je interes za nakup izrazila že novembra. Tako Mladika ostaja dostopna vsem Postojnčanom in vsem, ki si želijo rekreacije na tej lokaciji, …
V Dnevniku je Eva Branc zapisala, da ima vsakdo ima svojo definicijo svobode. Alpinistična inštruktorica in fotografinja Alenka Klinar iz Javorniškega Rovta nad Jesenicami je lani izdala knjigo Po vrvi do svetlobe. Gre za pripoved o hribih, plezanju, življenju in vsem, kar se je zgodilo vmes. Avtorica je namreč predlani v Dolomitih padla s stene in si polomila obe nogi, nesreča pa je močno zarezala tako v njen vsakdan kot širši pogled na življenje.
Povabilo na Kurešček je pripisala Vena Levičnik. Če iščete idejo za krajši izlet in radi uživate v naravi ter lepih razgledih, je obisk Kureščka v bližini Ljubljane odlična izbira. Kurešček je hrib, na katerem stoji slikovita cerkvica, ki je priljubljena destinacija tako za ljubitelje pohodništva kot tudi za številne romarje. Gostoljubnost ob domačem jabolčnem zavitku in odprtem ognjišču pa najdete tudi v brunarici ob planinskem domu.
Andrej Velkavrh pa se sprašuje, kdaj je napovedovanje vremena težje poleti ali pozimi? In ugotavlja: Skratka, če bi na začetku na ves glas in polno prepričani rekli, da je napovedovanje vremena težje poleti, bi morda po zadnjih besedah svoje prepričanje malo omilili ali nekoliko podvomili o tem. Pričakovanja so vedno velika, če se pri meji sneženja zmotimo za recimo 200 metrov pri meji 1000 metrov za ljudi ne pomeni nič, če pa govorimo o krajih med 200 in 400 metri nadmorske višine, je to ključno. Včasih je za tako netočnost dovolj, da so padavine malo šibkejše, kot smo pričakovali. In če vemo, kaj vse je pri sneženju v igri … Pa poledice in žleda še omenili nismo!
Mojca Furlan Rus povzema sodniško ter odškodninsko sago, ki je nastala v adrenalinskem parku. Oškodovanka je omahnila v globino, zahteva 183.000 evrov odškodnine. Nizozemka se je med eno od vaj na plezalnem poligonu na vrhu Straže na Bledu napačno pripela. Vrv njene teže ni zadržala in omahnila je skoraj sedem metrov v globino. Prepričana je, da je upravljalec kriv za nesrečo, zato zahteva 183.000 evrov odškodnine. Poleti 2013 …
V Delu je Grega Kališnik pisal o Manci Smrekar, ki ima na levi roki prirojeno anomalijo, pa se ne počuti kot invalidka, nastopa pač v paraplezanju. Za 32. rojstni dan si je podarila srebro na evropskem prvenstvu, na stopničke je lani skočila tudi v svetovnem pokalu v trdo vertikalno delo pa jo žene dejstvo, da bo paraplezanje prvič na sporedu olimpijskih iger leta 2028 v Los Angelesu.
Na RTV Tomaž Okorn potarna, da so užitki na (umetnem) snegu vse dražji. Vtisi iz Corvare, Kronplatza, Mokrin in Bad Kleinkirchheima. Smučarska središča v soseščini so bila med prazniki zelo oblegana, vse višje cene (najdražje dnevne vozovnice bodo v dveh ali treh letih že 100 evrov), očitno večine ne motijo. Snega ni veliko, a vsaj v Dolomitih so bile temperature nenehno pod lediščem.
G.V pa meni, da bo leto 2025 med tremi najtoplejšimi v zgodovini meritev, a bo povprečna globalna temperatura nižja kot v letih 2023 in 2024. Leto 2024 je bilo najtoplejše v zgodovini meritev, povprečna globalna temperatura zraka pa je prvič za več kot 15 stopinje Celzija presegla predindustrijsko raven, je sporočila služba za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus, …
Marjana Grčman piše o Ivanu Jelinčiču, ki kot izrazit hribovski človek trmasto vzdržuje dragoceno ravnovesje med zaščiteno naravo, kulturno dediščino in svojim bivanjem. Načrtno ohranja enakovredno partnerstvo med naravo in človekom ter pri tem neguje ljudsko izročilo in kulturno krajino doline Soče, ki tudi po njegovi zaslugi ohranja njej lastno podobo. Ivan se je rodil v Čadrgu, pozneje s starši preselil v Tolmin, po končani srednji gozdarski šoli pa se je kot revirni gozdar zaposlil v Trenti. Tedaj se je po divji reki Tolminki še spravljal les v dolino, kar je pri gozdarjih zahtevalo izjemne napore …
V Slovenskih novicah Janez Kušar piše o tem, da so zimski meseci odličen čas za delo na osnovah, saj ponujajo priložnost za izboljšanje osnovne vzdržljivosti in povečanje športne zmogljivosti. Dobra, osnovna vzdržljivost je temelj športne odličnosti, a pogosto zanemarjena, saj mnogi trenirajo z intenzivnostjo, ki je višja od potrebne. Predstavlja nekaj ključnih nasvetov, kako v naslednjih dveh do treh mesecih izboljšati srčno-žilni sistem, spodbuditi presnovo maščob, pospešiti okrevanje in okrepiti mišično-skeletni sistem.
Janez Mihovec pa pravi, da vsi vemo za Kranjsko Goro. Priljubljeno smučarsko središče je sredi zime cilj številnih smučarjev pa tudi drugih obiskovalcev. V Kranjski Gori se za vsakogar kaj najde. Nad smučiščem se pne 1555 metrov visoka gora, za katero smo slišali že vsi – Vitranc in pod njo od nekdaj potekajo smučarska tekmovanja. Na razgledno goro vodi več poti. Najbolj priljubljeni sta tisti, ki vodita po smučišču in z brega jezera Jasna.
Poročajo tudi, da sta dva moška iz Portlanda v ameriški zvezni državi Oregon umrla, potem ko sta se podala na nevarno odpravo v iskanju mitskega bitja, znanega kot Bigfoot ali Sasquatch.
Vsak mora v življenju splezati na svojo goro! Med zdravljenjem je ostal brez polovice pljuč, vendar kljub temu postal izjemen športnik, ki je splezal celo na Everest, osvojil najvišje vrhove sedmih celin, smučal na severnem in južnem polu. Gre za Seana Warnerja, ki je čudež medicine in človeških zmogljivosti. Intervju je pripravila S. R.
V Primorskem dnevniku so med drugim povzeli nezgodo 29-letnega moškega, ki se je ponesrečil na ferati pri Tablji. K sreči se ni huje poškodoval. Do nesreče je točneje prišlo na ferati Tenente Ferrante di Ruffano pri Ptičjem potoku. 29-letnik iz Maniaga je padel in s kolenom trčil v steno. K sreči mu je gorniška oprema preprečila, da bi padel v prepad. Ni mogel pa nadaljevati z vzponom in niti se vrniti nazaj. Gorski reševalci so mu s helikopterjem pomagali priti do nižje skale, s katere so ga nato lažje prepeljali na varno. Reševalna akcija je potekala med 12.15 in 14.15. Moški je nato s prijateljem, ki je bil z njim na ferati, odšel v bolnišnico.
Poročilo s pohoda, na katerem se je130 pohodnikov v nedeljo podalo na krožno čezmejno pot pohoda Te skupne stezice, ki ga prirejajo vaške skupnosti iz Doline Prebenega, Mačkolj, Ospa, Socerba in Kastelca, da bi se medsebojno boljše spoznali. Že na startu v Prebenegu jih je pozdravilo rahlo rosenje, vendar so vseeno vztrajali in odšli po začrtani trasi proti Socerbu. Tako je bilo tudi kasneje, ko jih je zalotil dež.
Poročajo pa tudi, da so na Antarktiki s karotažo dosegli najstarejši led. Star je 12 milijona let, do odkritja je prišlo v okviru projekta Beyond Epica – Oldest Ice … Analiza tako starega ledu omogoča neke vrste potovanje s časovnim strojem v podnebje izpred 12 milijona let.
Jelena Justin v svoji dolgoletni rubriki v Gorenjskem glasu piše, da je v zadnji številki Gorenjskega glasa v letu 2024 objavila zapis o vzponu na Lubnik. Vesela, da se rubriko še vedno aktivno spremlja v tej številki opis ponavlja, a z manjšim popravkom, na kar so jo opozorili domačini. Hišna gora Škofje Loke se s svojimi 1025 metri nadmorske višine dviga iz starega mestnega jedra in bdi nad loškim gospostvom. Prihajajo meseci, ko bo nižje ležeče hribovje še kako obiskano. Na Lubnik tokrat s Praprotnega oz. Svetega Tomaža.
Marjana Ahačič pravi, da spoštujmo zimski počitek narave, upoštevajmo mirna območja, ki so oaza varnosti, izbirajmo primerne pohodne poti in smeri za turno smuko ter uporabljajmo javni prevoz, spodbujajo v Triglavskem narodnem parku.
Nika Toporiš pa piše o dogodku bralnega kluba Beremo gore, ki je znova združil ljubitelje gora, literature in umetnosti in ga je spremljalo prijetno število obiskovalcev. Bil je prežet z alpinističnimi zgodbami, glasbo in umetniškim pogledom na gorski svet. Osrednji gost večera je bil alpinist in pisatelj Tadej Golob, ki ga mnogi poznajo kot avtorja številnih nagrajenih romanov in knjižnih del. Golob je z občinstvom delil svoje spomine na alpinistične odprave, med katerimi je tudi vzpon na Everest. Pripovedoval je o redko pristni izkušnji osvajanja najvišje gore sveta brez gneče na vrhu, kar je danes skoraj nemogoče. »Spominjam se zadnjih minut pred vrhom. Občutek je bil podoben tistemu, ko hodiš v Kamniške Alpe,« je povedal. Poudaril je tudi pomen odgovornega sestopa, saj so se zavedali, da vrh ni cilj, temveč le polovica poti. Dogodek sta povezovali Irena Cerar in Mojca Volkar Trobevšek, za glasbeno spremljavo pa je poskrbel harmonikar in alpinist Marko Brdnik.