Tedenski pregled časo-pisja in hribovskih tem, …
V Gorenjskem Glasu Alenka Brun poroča o (že) splošno sprejemljivem uničevanju naravnega okolja. Bašelj – Gozdna vlaka leži na širšem območju južnega pobočja Kališča v katastrski občini Bela. Del stare se sanira, gradnjo nadaljevanja vlake pa so tudi že začeli. Za izvedbo projekta so bila pridobljena vsa potrebna soglasja in dovoljenja, zadnje je bilo pridobljeno še soglasje kranjske enote Zavoda za gozdove, ki je vlako tudi trasirala. Idej o vlaki je že stara, financirajo pa jo lastniki zemljišč oziroma gozdov sami.
Jelena Justin pa o: Dovški Babi (1891 m) – Pretekli teden je visokogorju poslal lepo količino novozapadlega snega. Razmere so lavinsko zahtevne. Dovška Baba je razmeroma varna, le vedeti moramo, katero linijo vzpona izbrati. Tokrat gremo s krpljami na nogah.
V Slovenski novicah je Janez Mihovec krenil na Napoleonovo pot: nad prepadnimi pobočji, pod kompaktnimi stenami. Pelje nas po robu Krasa nad morjem, dolga je osem kilometrov.
V Dnevniku Eva Branc: Odpira se soteska Vintgar, denar od vstopnin bo zbiral in delil TNP. 3. aprila 2026 se z novo sezono odpira soteska Vintgar, naša druga največja naravna turistična znamenitost takoj za Postojnsko jamo. Kot je povedal direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park Uroš Brežan, bo njihov zavod kot upravljalec naravnih vrednot zbiral denar, pobran z vstopninami v sotesko, in ga nato glede na stroške delil skrbniku, ki bo skrbel za sotesko. Župan Občine Gorje Peter Torkar že nekaj časa opozarja na dejstvo, da so nekatere parcele, na katerih leži soteska Vintgar, v lasti občine, kar po njegovem mnenju terja odgovornost občine v primeru nesreče. Leta 2021 je že prišlo do dogodka, v katerem se je poškodovala madžarska turistka, ki zato terja odškodnino v višini 481.349 evrov. Zahtevek se sicer glasi na državo, saj se je nesreča zgodila na parceli v lasti države. V TNP so zato z gorjanske občine februarja poslali pogodbo o prevzemu odgovornosti, odgovora še niso prejeli. Je pa, kot je razložil Torkar, direktor TNP zagotovil, da zavarovalna polica gotovo zagotavlja plačilo odškodnine oškodovancem znotraj soteske. Police sicer Brežan od trenutnega skrbnika soteske, Turističnega društva Gorje, še ni dobil.
MG piše, da v Nepalu odmeva razkritje hude zavarovalniške goljufije, v kateri so tisti, ki delajo za pohodniške agencije, zastrupljali turiste, namenjene osvojiti himalajske vrhove.
V Primorskem dnevniku Albert Vončina piše, da je zaradi nepripravljenih pohodnikov vse več reševanj v gorah. Gorski reševalci iz FJK so izpostavili predvsem skoraj 30-odstotni porast števila intervencij s helikopterjm. Število obiskovalcev visokogorja narašča, z njim pa narašča število nepripravljenih ljudi in nesreč ter posledičnih reševanj v gorah. Omenjene besede ponavljamo dejansko od začetka pandemije novega koronavirusa, trend pa vsako leto potrjujejo podatki, vključno s poročilom za lansko leto v Furlaniji – Julijski krajini, ki ga je včeraj posredovala deželna gorska reševalna služba Cnsas FJK. V lanskem letu so deželni gorski reševalci posredovali 433-krat, kar ni rekordno število, saj so najvišje število intervencij, 453, zabeležili ravno v »covidnem« letu 2020. Število pa potrjuje konkretno rast posredovanj, saj je teh npr. pred desetletjem oz. leta 2015 bilo »samo« 233, tako da so se v bistvu podvojila . Lani jih je bilo le za devet več kot v letu 2024, gorski reševalci pa so izpostavili predvsem skoraj 30-odstotni porast števila intervencij s helikopterjem. Ob skoraj enakem številu skupnih intervencij so namreč s helikopterjem leta 2024 posredovali 148-krat, lani pa kar 223-krat.
Skoraj polovica vseh reševanj, 49,5 %, je zadevala pohodnike, ki jih je seveda tudi v absolutnih številkah bistveno več v primerjavi z osebami, ki se ukvarjajo z bolj tehničnimi in zahtevnimi športi, kot so alpinizem, ledno plezanje, gorsko kolesarstvo, jadralno padalstvo itd. Poleg tega so gorski reševalci izpostavili podatek, da 90 % ljudi, ki so jih reševali, niso včlanjeni v italijansko planinsko društvo (CAI) oziroma najbrž niti v kako drugo planinsko društvo. Taki ljudje po ocenah reševalcev večinoma nimajo zadostnega osnovnega znanja, da se odpravijo na pohod. Več kot tretjino klicev na pomoč gre tako pripisati pomanjkanju izkušenj oziroma znanja o tem, kako je treba ravnati v hribih. Do skoraj tretjine primerov reševanj pa pride zaradi zdrsa ali padca.
Matej Podgornik in SiOL sta šla na pohod na Janezov bivak pod Javorco, Alpski vrt/Golte (1.386 m) , Mozirska koča na Golteh (1.356 m) | Javorca (1.465 m) | Janezov bivak pod Javorco (1.445). Franci Horvat, gornik, alpinist, publicist, popotnik in fotograf, ki je kljub 70 letom in bolezni ostal neustavljiv hribovc. Predstavil je dva od 26 izletov, ki jih je opisal v novem planinskem vodniku Čarobni zakladi Slovenije. Seveda ne manjkajo njegove izvrstne fotografije. Zatem so šli še peš skozi jamo Vranja peč …
Čarobne zaklade Savinjske doline – svoji priljubljeni točki za umiritev glave in zbistritev duha, Janezov bivak pod Javorco in jamo Vranja peč – je fotograf in publicist Franci Horvat razkril tudi novinarjem, ki jih je povabil na praznovanje življenja in izida vodnika Čarobni zakladi Slovenije …
S PZS sporočajo tudi, da je Klara Velepec postala mladinska svetovna podprvakinja 2026 – s pravljično sedmo medaljo. Mladinka Klara Velepec se s svetovnega prvenstva Puy Saint Vincent 2026 v tekmovalnem turnem smučanju vrača s srebrno medaljo v vzponu v kategoriji do 20 let, potem ko je v začetku marca na evropskem prvenstvu osvojila srebro posamično in bron v sprintu, novi olimpijski disciplini. To je pravljična sedma medalja 19-letne Radovljičanke v letošnji izjemni sezoni, ko je stala na stopničkah na sedmih od osmih tekem, na katerih je nastopila. Svojo vsestranskost je dokazala z dvema zlatima, tremi srebrnimi in dvema bronastima odličjema, v treh različnih disciplinah – vzponu, sprintu in posamično.
Francosko smučarsko središče Puy Saint Vincent je med 25. in 29. januarjem gostilo svetovno turnosmučarsko karavano na tekmi svetovnega pokala, ki je bila hkrati mladinsko svetovno prvenstvo 2026. Prvi dan je bila na sporedu posamična tekma, 26. januarja pa tekma v vzponu, ki so jo zaznamovale zahtevne vremenske razmere z močnim vetrom, zaradi česar so organizatorji morali prilagoditi progo, da so bili tekmovalci – skupno jih je bilo 180 v vseh treh starostnih kategorijah – manj izpostavljeni vetru. V vzponu se je izkazala mladinka Klara Velepec (PD Poljčane), ki je v Franciji branila lanski naslov svetovne prvakinje v kategoriji do 20 let. Zahtevno progo s 550 višinskimi metri je premagala v času 29:31.6, premoč v ženski konkurenci do 20 let pa je letos morala priznati Italijanki Silvii Boscacci (29:02.8), ki je bila hitrejša za 28,8 s, na tretje mesto se je uvrstila Španka Aina Garreta Farrús (29:50.7).
