Polet, 23. januar 1955
Zimska alpinistika vedno bolj nazaduje
Janko Blažej: Že bežen pregled udejstvovanja naših plezalcev v minulem letu nam pokaže, da so se posvetili v večji meri le nekaterim panogam plezanja. Najžalostnejšo usodo je pač doživelo naše zimsko plezanje, kjer so dosegli naši plezalci v zimah 1948, 1949 in 1950 lepe uspehe, ki smo jih mogli primerjati že z najtežjimi vzponi v snegu in ledu v Centralnih Alpah. Zimsko plezanje stoji tudi najbliže velikim odpravam v tuja gorovja, kjer mora plezalec prebiti tudi po cele tedne na zasneženi gori. Naša zimska alpinistika pa je v letu 1954 skoraj popolnoma nazadovala in le Celjan Debeljak je preplezal v Kamniških planinah tri prvenstvene zimske smeri. V Mali Rinki je preplezal s Kokošinekom smer Režek-Modec, s Kreačičem se je povzpel preko Peščenega raza Turske gore, s Svetom pa je preplezal zapadni steber v južni steni Mrzle gore. Vse tri smeri so četrte težavnostne stopnje, smer v Mali Rinki je ocenjena mestoma celo s peto stopnjo. Zelo pomemben je poizkus Jenka Slavka iz Kranja, da bi preplezal zasneženo Skalaško smer v Špiku. Plezalca sta v steni izgubila kladivo in sta se morala vrniti. V steni sta bila 30 ur. Alpinistični odsek Univerze ter odseka v Hrastniku in Mariboru so izvedli zimske alpinistične tečaje. Ostali alpinisti pa so izvršili le lažje zimske plezalne vzpone ali pa so se posvetili visokogorskemu smučanju.
Tudi poletna plezalna sezona v domačih gorah ni bila posebno bogata na plezalnih vzponih. Glavni vzrok temu je bilo slabo vreme, ki je minulo leto vztrajno delalo plezalcem križ čez vse njihove načrte. Med periodami snega in dežja je bilo le malo lepili tednov, ko je bilo ugodno vreme in stene primerne za plezalne vzpone. Komisija za alpinizem je organizirala plezalni tabor v Vratih, ki je dobro uspel, tudi posamezni alpinistični odseki so izvedli svoje tečaje. Število prvenstvenih plezalnih vzponov ni zelo veliko, a so skoraj vsi vzponi skrajno težavni.
V ospredje zanimanja je zopet stopila Triglavska stena, ki je bila v klasičnem smislu obdelana in preplezana že pred zadnjo vojno. V Prusik-Szalayevi smeri, ki poteka v svojem spodnjem delu po dolgi gredini, sta bili preplezani dve vstopni varianti. Prvo sta preplezala Deržaj in Metod in je četrte težavnostne stopnje, drugo varianto, ki je šeste stopnje, pa so izvedli Dular, Kunaver in Jeglič. Pintar in ing. Fajdigova sta izvedla varianto med Skalaško smerjo in Čopovim stebrom, Kunaver in Jeglič pa sta plezala po stebru med Prusik-Szalayevo in Skalaško smerjo. V steni sta bivakirala. Obe varianti sta šeste stopnje. Novo smer v Triglavski steni v njenem zapadnem delu sta preplezala Tržačan Blažina in Kunaver. Smer je šeste stopnje in sla jo plezalca imenovala Tržaška smer. Kot vidimo, je Triglavska stena, ki je bila več desetletij modna stena in je to še danes, bila v minulem poletju res nekako žarišče skrajno težavnega plezanja. Višek vseh vzponov v tej steni pa predstavlja poizkus vzpona preko previsnih partij Sfinge, ki je bila še do ne davnega nekak simbol nepreplezljivosti.
Mlada plezalca Pleško in Zgaga sta preplezala novo smer pete stopnje v Velikem Lemežu, Deržaj in ing. Fajdigova pa novo smer v Mali Goličiči. Novo smer v Šitah sta preplezala člana Železničarja Srakar in Eleršek.
Dvojica Šara-Levstek je preplezala novo smer v 150 metrov visokem ostenju Kogla. Smer je šeste stopnje — zgornja meja. Najtežja in hkrati najlepša tura leta pa je bil vzpon iste dvojice preko zajede v Šitah. Smer poteka po skromnih razčlembah v skoraj ravni liniji, preko 800 m visoke stene, ki je zelo izpostavljena in mestoma previsna. Plezalca sta bila v steni 25 ur.
V Kamniških planinah je bil agilen zopet Debeljak, ki je preplezal v družbi z Blaznikom in z Ocvirkom dve novi smeri v Mali Rinki, s Fajgljem pa novo smer pete stopnje v Turski gori.
Ponovljene so bile tudi znane težke smeri v Julijskih Alpah, tako raz Jalovca, Čopov steber in Aschenbrennerjeva smer v Travniku (že 12. ponovitev). Kočevarjeva smer v Stenarju je doživela prvo ponovitev. — Ponavljalca Kilar in Marnova sta ugotovila, da je smer skrajno težavna ter sodi med najtežje smeri v Julijskih Alpah.
Že ta bežen pregled prvenstvenih vzponov v naših gorah v minulem letu nam pokaže, da so plezali plezalci izrazito skrajno težavne smeri in to dejstvo je za plezanje v preteklem letu značilno in se je manifestiralo tudi v planinski literaturi.
Toda plezanje v domačih gorah je predstavljalo le del — in mogli bi celo reči, da manjši del — udejstvovanja naših plezalcev. Več plezalskih skupin je odšlo z velikimi načrti v tujino, a slabo vreme je dopustilo, da je bil realiziran le manjši del načrtov. Severna stena Grandes Jorassesa je bila vse poletje pokrita z debelo odejo novega snega, tako da letos sploh ni bil izvršen noben vzpon preko te stene, čeprav je bila v minulih letih v enem samem poletju stena približno desetkrat preplezana. Naše naveze so se vrnile iz Švice in iz Avstrije praznih rok ali pa so preplezale le lažje smeri kot n. pr. raz Rosskuppe v Gesause. V Avstriji je bila najuspešnejša dvojica Jeglič-Kunaver, ki je preplezala v skupini Karwendel v steni Schüsselkarspitze dve smeri, ena izmed teh (Peters-Haringerjeva) je šeste stopnje.
V ospredju zanimanja je stala seveda naša republiška odprava v Centralne Alpe, ki je štela pod vodstvom dr. Mihe Potočnika 12 članov. Po organizaciji in disciplini ter po kondiciji plezalcev je bila to po vojni najboljša slovenska odprava v Franciji in kljub skrajno neugodnemu vremenu so bili doseženi tudi znatni alpinistični uspehi. Izvršenih je bilo v celoti 9 vzponov, med drugim tudi izredno dolgo grebensko prečenje od Aiguilla du Diable do Mont Blanca du Tacul. S ponosom je lahko zapisal vodja odprave v poročilu v »Planinskem vestniku«, da je bilo moštvo doraslo vzponom v evropskih gorah in je sposobno tudi še za težje naloge.
Najuspešnejša slovenska dvojica v tujini pa sta bila Debeljak in ing. Fajdigova. V Dolomitih sta preplezala več smeri v Marmoladi in Sass Maorju, pa tudi dva prvenstvena vzpona v steni Ombrette in Rumeno zajedo v Fali di San Martino. Prva smer je pete, druga šeste stopnje. To sta prva slovenska prvenstvena vzpona v italijanskih Dolomitih. Vsi letošnji slovenski vzponi v tujini imajo še posebno ceno, ker so bili izvršeni večinoma v zelo slabih vremenskih razmerah in v presledkih slabega vremena, ko je v stenah ležal še nov sneg.
Jeglič in Kunaver sta se udeležila kot inštruktorja plezalcev tečaja bosanskih alpinistov na Prenju in sta preplezala v ostenju Čvrsnice štiri prvenstvene smeri.
Ta zelo široka delavnost naših alpinistov se je v minulem letu manifestirala tudi na literarnem polju. Decembrska številka »Planinskega vestnika« je bila posvečena izključno alpinizmu in je obsegala nad 80 strani; plezalni vodnik »V naših stenah«, ki se odlikuje po svoji precizni izdelanosti in bogatem fotografskem materialu, pa predstavlja v tehničnem in ideološkem pogledu nekak prerez in zaključek vrenja povojnih let.
