Dnevnik 11. junija 1997
Tragična vaja gorskih reševalcev včeraj na Turski gori v Savinjskih Alpah
Gora je utrgala pet življenj – žrtve so bili gorski reševalci
Usodna napaka (ali napake) se je pripetila med vajo helikopterskega reševanja vpričo skorajda 50 prijateljev
CELJE, 11. – Vse je bilo kot neštetokrat prej v življenju 52 ljudi, ki jih je družilo poslanstvo, da so tudi v najbolj nemogočih razmerah hiteli reševat tuja življenja: gora, skala, vrvi, klini v skali in helikopter. Vaja gorskih reševalcev se je včeraj dopoldne končala tragično. Tragedija je v njih zasejala obup. Njihovim petim prijateljem, ki so padli v 300 metrov globok prepad, ni bilo več pomoči.
Kot je v uradnem sporočilu za javnost zapisala Uprava za notranje zadeve Celje, je bilo včeraj nad Okrešljem v Logarski dolini redno letno usposabljanje Gorske reševalne službe, ki se ga je udeležilo okoli 50 članov in v katerem je sodeloval tudi helikopter letalske policijske enote. Vaja je bila namenjena usposabljanju za reševanje ponesrečenca v gorah in praktičnemu usposabljanju za reševanje s helikopterjem. Usposabljati so se začeli ob 9. uri.
Vaja je potekala na dveh točkah, na katerih sta poleg inštruktorja Gorske reševalne službe bila tudi dva člana, ki sta se usposabljala; eden od njiju je igral vlogo ponesrečenca. Posamezni reševalci oziroma tako imenovane dvojke so se med usposabljanjem na vsaki točki menjavali. V severni steni Turske gore, kakšnih 1900 metrov visoko, si je pet članov GRS uredilo sidrišče. Ker je takšna vaja zelo nevarna, so se na sidrišče privezali. Ko sta se okoli 11.15 s helikopterja na sidrišče spustila dva reševalca, je helikopter začel dvigovati druga dva reševalca. Ena izmed njiju je bila v vlogi poškodovanke, ki naj bi jo z vakuumsko vrečo z vitlom rešili v helikopter. Ko sta oba člana nalogo opravila, je eden izmed njiju dal znak, da se lahko helikopter dvigne.
Tedaj pa se je zgodila tragedija. Ko se je helikopter dvignil za približno poldrugi meter, je pilot začutil veliko silo, odpovedali pa so tudi vsi instrumenti v kabini. Preiskovalci domnevajo, da je bil tedaj, ko se je helikopter začel dvigati, eden od članov še pripet na varnostno žico in da je zato sila odtrgala del skale, okoli katere so si člani uredili sidrišče. Vseh pet gorskih reševalcev je padlo 300 metrov globoko.
Preiskava se bo nadaljevala danes.
Pripravile: MOJCA GRUŠOVNIK, NINA GRABNAR, PATRICIA BRILLI in MOJCA LORENČIČ
Foto: TOMAŽ SKALE
– – – –
Umrli sami visoko trenirani fantje
GORENJSKA, 11. – Med gorenjskimi planinci, alpinisti in reševalci sta po včerajšnji prvi vesti o gorski nesreči zavladala neznansko presenečenje in globoka žalost, saj gre, kot so nam povedali njihovi stanovski kolegi, za same visoko trenirane fante.
Po neuradnih informacijah naj bi namreč v Turskem žlebu umrli: Luka Karničar (41) in Rado Markič (34) z Jezerskega, Mitja Brajnik (43) iz Kranja, dr. Jani Kokalj (42) iz Kranjske Gore in Boris Mlekuž (45) iz Bovca.
Luka Karničar je bil prekaljen alpinist in ekstremni smučar, sicer pa izjemno dosleden ravnatelj Osnovne šole v Preddvoru, ki slovi tudi po spoštljivem odnosu do telesne vzgoje, fizičnega dela in narave. Tudi od svojih gorskih reševalcev je Luka kot načelnik pred kratkim osamosvojene GRS Jezersko (prej je bila del GRS Kranj) zahteval visoko kondicijsko pripravljenost in delavnost. Njegovi fantje niso imeli nobenih »odpustkov« na račun preteklih zaslug ali preteklega slovesa gorskega reševalca in so poprijeli tudi pri obnovitvenih delih na jezerskih planinskih postojankah.
Mitja Brajnik je bil načelnik GRS Kranj in prav tako v izjemni kondiciji, znan pa je bil med drugim po stalnem spremljanju predsednika Milana Kučana na njegovih gorskih poteh, med drugim tudi na poti na Mont Blanc. Sicer je bil Mitja načelnik inšpektorata policije UNZ Kranj in med novinarji znan kot »dlakocepski« bralec naših prispevkov in prav tako nepopustljiv do tistih reševalcev, ki bi radi ostajali v aktivnih vrstah le še na račun preteklih uspehov, a se v sedanjosti telesno niso več dovolj pripravljali za to odgovorno nalogo.
Rado Markič z Jezerskega je bil alpinist, zaljubljen v svoje okoliške gore, sicer pa tudi ljubitelj smučarskega maratona, dr. Jani Kokalj iz Kranjske Gore pa redni sopotnik alpinistov in gorskih reševalcev ter udeleženec številnih reševalnih akcij, med drugim pa je spremljal tudi našega vrhunskega alpinista Toma Česna na njegovem solo vzponu na Lhotse. Med Kranjskogorci je bil že več kot deset let priljubljen zdravnik v tamkajšnjem Zdravstvenem domu in eden izmed tistih alpinističnih zdravnikov, ki so poleg pokojnega dr. Ažmana in dr. Tomazina plezali tudi najtežje vzpone, ocenjene s šestico.
Boris Mlekuž, kot peti, je reševalec iz Bovca.
– – – –
Sožalje predsednika Kučana
LJUBLJANA, 11. – Slovenski predsednik Milan Kučan je ob tragičnem dogodku poslal sožalno brzojavko načelniku Gorske reševalne službe RS Danilu Škerbinku, so sporočili iz predsednikovega kabineta.
– – – –
Krvava pobočja Krna
Ena najhujših gorskih nesreč pri nas se je pripetila 28. decembra lani na pobočju Krna. Šest izkušenih in dobro opremljenih italijanskih planincev se je z avtomobilom pripeljalo na planino Kuhinja nad vasjo Krn in se pričelo vzpenjati proti vrhu gore. Bilo je pozno zvečer, temperatura se je spustila dvajset stopinj pod nič, pihal je močan veter. Okoli polnoči je prva trojica prišla do bivaka na višini 2228 metrov in tam počakala na prijatelje. Nenadoma je eden od njih opazil luč, ki je hitro drsela proti dolini, in sestopil. V drugi skupini sta ga pričakali le prijateljici, tretji v skupini, 29-letni Piergiovanni Rusian je bil namreč zdrsnil po pobočju. V tem je mino njega zdrsnil še 36-letni Paolo Guniero in trčil v 37-letno Alessandro Loni Matto, ki je z njim vred izginila v globino. Pretreseni planinci so svoje mrtve prijatelje čez dobri dve uri našli ob vznožju Krnskega grabna, več kot 700 metrov nižje.
Italijanski planinci so se na izlet podali v spomin na svojega prijatelja, ki je lani življenje izgubil v italijanskih gorah.
Dan pred tem se je na pobočju Krna smrtno ponesrečil tudi 35-letni Kobaridec Boris Ivančič.
– – – –
Črna statistika
V zadnjih letih se število žrtev v slovenskih gorah vrti okoli števila 20, razen lani, ko je v gorah umrlo kar 37 ljudi. Med temi je bilo 28 planincev in alpinistov, ostali pa so bili zmajarji in letalci z jadralnimi padali. Letos so gore vzele dve življenji, 29 ljudi se je huje poškodovalo, devet pa lažje.
Leta 1995 so gore zahtevale 14 mrtvih, vseh nesreč je bilo 137, leta 1994 je bilo 135 nesreč, ki so zahtevale 16 mrtvih. Če pogledamo še žalostno statistiko mrtvih v gorah od leta 1987, vidimo, da je tega leta v gorah umrlo 25 ljudi, 1988 – 24, 1989 -20, 1990 – 16, 1991 – 19, 1992 – 18, 1993 – 19, 1994 – 16, 1995 – 14 in lani 37.
– – – –
Usodni zdrs gorskega reševalca
Šestindvajsetletni Domžalčan Aleš Janžekovič je 17. januarja lani najprej uspešno preplezal Domžalsko grapo v severni steni Brane, ko pa se je povzpel še na uro oddaljeni vrh Brane, mu je na snegu zdrsnilo, pri padcu pa si je zlomil desni in si zvil levi gleženj. Eden od planincev, ki je slišal njegove klice na pomoč, je po radijski zvezi poklical na pomoč.
V hrib je takoj odšlo 16 reševalcev, četverica pa se je s Kamniškega sedla takoj odpravila k ponesrečencu. Ko so prečkali nevarnejši del strmega zasneženega pobočja, je drugemu v vrsti, 40-letnemu Janezu Plevelu, zdrsnilo. Izkušeni gorski reševalec se je skušal ustaviti s cepinom, vendar mu to ni uspelo. Po približno 200 metrih drsenja je padel čez previs 150 metrov globoko.
