Nad Vršičem za las ušel smrt

Slovenske novice, 20. februar 2003

V torek popoldne je plaz nesprijetega snega pod Šitom glava nad Vršičem zajel še ne 30-letnega Iztoka Butinarja, nadzornika TNP in reševalca postaje GRS Rateče – Ujel se je za deblo mecesna in preživel s polomljenimi rebri – Sam se je izkopal, prijatelj Jure Jeršin je sprožil helikoptersko reševanje

Vršič, Jesenice, 19. februarja
Ne vem, koliko časa me je plaz zasipaval. Izgubil sem orientacijo. Vse, kar sem uspel storiti, ko se je pobočje nad menoj odtrgalo in sem pod smučmi videl napoke in klade nesprijetega snega, je bilo to, da sem odvrgel palici in si odpel eno smučko. Gmota me je vlekla s seboj. Navzdol. Blizu vpadnice plazu sem zaznal debli mladih mecesnov. Eden od njim me je rešil, čeprav mi je zlomil eno in nalomil dve rebri, opisuje novo rojstvo pod Šitom glava (2087 m) Iztok Butinar, ki bo letos 2. oktobra star 30 let in z včerajšnjim štetjem novih sedem mesecev drugega rojstva. Na Vršiču, kjer sta se srečala s prijateljem Juretom Jeršinom, oba sta člana postaje GRS Rateče, si je Iztok, ki je že osmo leto parkovni nadzornik v TNP pripel turne smuči, si oprtal nahrbtnik in nadel lavinsko žolno, ki jo vse pogosteje uporabljajo turni smučarji. V primeru, da jih zasuje plaz, jih sotovariši hitreje najdejo. Jure se je s svojim lavinskim psom Arijem namenil na Mojstrovko. Iztok pa na desno stran strmine, na vrh nad Šitom glava (2087 m).

Trgalo telo

“Izbiral sem varno vzpenjanje na goro, kamor je že pred menoj potegnil smučine eden turnih smučarjev. Okrog poldneva sem se odsmučal nazaj proti Vršiču. Nekje na polovici poti, dvesto višinskih metrov nad Tičarjevim domom, se je zgodilo. Ko sem se ustavil, nabit na deblo mecesna, mi je bila plazovina do grla. Sam sem se izkopal iz sipkega snega. Telo je trgala bolečina. Hlastal sem za zrakom. Pod menoj je bil nahrbtnik. Zazvonil je telefon v njem in vesel sem bil glasu prijatelja Jureta, ki me je klical in spraševal, kako je z menoj. Sprožil je akcijo in kmalu zatem so me klicali še inštruktor in reševalec letalec Aleš Robič, načelnik postaje GRS Kranjska Gora Janez Kunstelj in zdravnik dr. Peter Najdenov. Povedali so mi, da je na poti na Vršič že posadka vojaškega helikopterja Slovenske vojske z zdravnikom dr. Iztokom Tomazinom. Tako močno je pihal veter, da se helikopter ni mogel približati mestu, kjer sem čakal pomoč. Blizu je spustil z jeklenico zdravnika in ta mi je pomagal, da sva sestopila do Jutera Jeršina in Igorja Zalokarja, ki sta gazila navzgor,” Ratečan sveži torkovo novo rojstvo.

Prepeljali so ga v dobro oskrbo jeseniške bolnišnice, zdravnica specializantka dr. Petra Rupar mu je dejala, da ima zlomljeno eno in nalomljeni dve rebri in da bo konec tedna že doma. Iztok ne najde primernih besed zahvale za vse, od pilotov, zdravnikov do kolegov reševalcev. Vseh, ki so bili zraven in ga vrnili živega v dolino.

“S psom Arijem sem odšel na kondicijski trening na Mojstrovko. Ko sva prišla nazaj na Vršič sta me dva s Primorske spraševala, kakšne so razmere, če bi šla na Vratca. Odsvetoval sem jima to pot, šla sta mimo Tičarjevega doma proti poštarskemu. Ko sem odpiral prtljažnik, da bi ga poselil Ari je eden pritekel na cesto in povedal, kako je videl nekoga smučati in kako je ta izginil v plazu. Takoj me je prešinilo, to je Ico, kot pravimo Iztoku. Na Vršiču je bil še Igor Zalokar in eden Butinarjevih znancev iz Trente. Arija sem poklical, da bi odhiteli v strmino, pa smo na srečo opazili, da se tam, kjer se je plaz ustavil, nekaj premika. Klical sem Ica po telefonu in je dvignil. Ne veste, kako si nemočen, ko vse to vidiš in več, da bi težko prišel do zasutega v 15 minutah. Tak čas je običajno tisti, ki zagotavlja preživetje v plazovini,” pove Jure Jeršin. Ico, bo odslej praznoval dva rojstna dneva, novega le dan pred rojstnim dnevom njegovega šest let starejšega brata Tomaža. Oba in oče Marko so člani postaje GRS Rateče. Iztok pa bo takoj, ko bo ponovno pri močeh šel in na njegov mecesen pritrdil posebno ploščico. V zahvalo za vse, kar je larix zanj naredil v torkovem plazu, ki se je otresel z gore.

Razmere so nepredvidljive, vremenarji pa še vedno oglašajo, da je nevarnost snežnih plazov druge, od štirih stopenj. Dejansko pa je nepredelani sneg povsem nepredvidljiv. Tudi danes smo videli v strminah do Mojstrovke in nad Šitom glava tri turne smučarje, dva pohodnika brez smuči in psa, ki so se vzpenjali na goro.

Zagotovo niso bili pozorni na grebenske opasti, ki se bodo vsak čas ostresle Mojstrovke. Upajmo, da takrat, ko ne bo na pobočjih ljudi.

Mirko Kunšič

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja