12. julija 1935 se je takrat še mladi kralj podal v Julijce …
Slovenec, 13. julij 1935
Včeraj zjutraj se je pripeljal v Mojstrano Nj. Vel. kralj Peter II. s svojim vzgojiteljem — Angležem. V spremstvu g. inž. Dimnika se je nato visoki gost podal takoj skozi Krmo proti Staničevi koči. Na tej poti je bil kralj Peter zelo veselo razpoložen in je stalno izjavljal, da ni prav nič utrujen. Vedel se je kakor pravi izvežbani turist.
V Staničevi koči je nakupil veliko število razglednic, na katere je z zadovoljstvom pritiskal pečate od te koče. Po kratkem odmoru so odšli pod vodstvom vodnika Rekarja Lojzeta proti Pragu. Najlepši vtis pa bo gotovo odnesel naš mladi kralj iz te poti, kajti mogel je videti očarljivi zaton solnca v gorah. Zanimal se je za vsak vrh posebej, z nekakim ponosom je opazoval celo severno triglavsko steno. Nato se je s svojim spremstvom vrnil nazaj na Staničevo kočo, kjer je nakupil razglednice vseh gora, katere je na svoji zadnji poti videl.
Drugi dan zjutraj je zapustil Staničevo kočo, vzel s seboj tudi vodnika Rekarja ter se podal zopet čez Prag proti Vratom. Ko je bil že malo oddaljen od koče, se je spomnil, da se ni vpisal v knjigo v Staničevi koči. Takoj so se podali vsi nazaj in opravili tudi ta važen posel.
Na poti čez Prag je kralja Petra vodil za roko vodnik Rekar, njegov vzgojitelj pa je hodil naprej. Kot zaveden turist je z velikim veseljem in zadovoljstvom odzdravljal turistom.
Ko je prišel v Vrata, so vojaki, ki sicer niso vedeli za njegov prihod, brž spoznali v mladem turistu svojega vrhovnega poveljnika in mu priredili strumen vojaški pozdrav.
Po kratkem odmoru pod drevesi okoli Aljaževe koče v Vratih se je kralj podal s svojim spremstvom proti Peričniku, kjer ga je čakal avtomobil. V Mojstrani so ga vsi z največjim navdušenjem in v svojo veliko počastitev pozdravljali. Najbolj pa si gotovo šteje v čast naš znani izborni vodnik g. Rekar, da je imel priliko voditi po naših divnih planinah našega kralja.
