Bohinjske novice, november 2009
Koča pri Triglavskih jezerih, katere upravljavec je Planinsko društvo Ljubljana – Matica (PD Ljubljana – Matica), je letos že burila duhove. Ko so se na pristojnih organih od TNP do raznih inšpekcij pojavile fotografije Staneta Klemenca, ki je dokumentiral domnevno alarmantno stanje, so se po besedah tajnika PD Ljubljana Matica Aleša Jenka v njihovi koči oglasile prav vse inšpekcije, ki pa niso našle razloga za njeno zaprtje.
Zgodba se tu ni končala, saj so v septembru znova zaokrožile nove fotografije Staneta Klemenca, na podlagi katerih je bohinjski župan Franc Kramar na Ministrstvo za okolje in prostor naslovil pismo. V njem poudarja, da se pri Koči na sedmerih jezerih zaradi nepravilnega ravnanja z blatom iz greznice dela nepopravljiva škoda, da pristojne državne inšpekcijske službe niso ustrezno ukrepale in da se odgovornost za nastalo stanje in ukrepanje z državne ravni prelaga na lokalno. Da v tem primeru ni pristojna občina, so Bohinjcem zagotovili na Direktoratu za prostor, saj občinam “storitev javne službe ni potrebno zagotavljali za stavbe na nadmorski višini nad 1500 m”. Kljub temu pa bodo, pravi Kramar, če se bo izkazalo, da so za to pristojni, ustrezno ukrepali.
Kdo je v konkretnem primeru odgovoren za nastalo situacijo in kdo je pristojen za ukrepanje ter na kakšen način bi moral ukrepati, to so vprašanja, ki jih je bohinjski župan naslovil na ministra za okolje in prostor Karla Erjavca, pa nanja še ni dobil odgovora.
“Na fotografijah so kompostni odpadki!”
Tako nam je domnevne prizore izlite vsebine iz greznice pokomentiral Aleš Jenko.
“Vsebine greznice ne spuščamo v naravo, ne v okolico koče, ne v jezero. Imamo dve greznici. Ena se je že napolnila, druga je na pol polna. Če do naslednjega leta še ne bomo našli ustrezne rešitve, bomo vsebino obeh greznic s helikopterjem odpeljali v dolino.”
Iskanje rešitev je že steklo, saj po besedah Aleša Jenka predstavniki TNP, inšpektorja za okolje, CIPRE, Planinske zveze Slovenije in PD Ljubljana Matica pripravljajo rešitve tako za širše okolje jezera kot za samo greznico. Prva projektna naloga naj bi bila končana že do začetka novembra, nato pa bi izmed predlaganih rešitev, pričakujejo jih od vseh udeleženih, izbrali najustreznejšo. Finančna sredstva bodo zagotovljena iz evropskih finančnih skladov. Občina Bohinj po besedah našega sogovornika trenutno ni vključena v ta projekt.
V PD Ljubljana Matica so pred leti že imeli rešitev za čistilno napravo: elektriko bi skupaj z optičnimi kabli “potegnili” iz Koče na Komni (oboje bi vkopali v zemljo na trasi obstoječe planinske poti) in tako omogočili postavitev čistilne naprave. Z rešitvijo se niso strinjali v TNP, saj bi z omenjenimi deli ogrožali nekatere zaščitene rastlinske in živalske vrste.
Kar je najpomembneje, poudarja Jenko, je to, da ima koča uporabno dovoljenje, prestala je vse potrebne inšpekcije. Kar se tiče čistosti vode, so po meritvah Mikrobiološkega inštituta in Zavoda za varovanje zdravja iz Kranja parametri 10-krat nižji od dovoljenih. Vsak začetek sezone opravijo temeljito čistilno akcijo. V koči res perejo, vendar le za osebje, za 7 ali 8 ljudi. Vso ostalo posteljnino enkrat letno odpeljejo na pranje v dolino, sicer pa uporabljajo posteljnino za enkratno uporabo. Vsa čistila, ki jih uporabljajo so biološko razgradljiva, vsa imajo ustrezne varnostne liste.
Ob izjavah bohinjskega župana, da bi on kočo kar zaprl, so žalostni. “Kaj pa bi se zgodilo, če bi jo res? V dveh, treh letih bi bilo na tem mestu smetišče!” je prepričan Aleš Jenko.
Kaj pravijo v upravi Triglavskega narodnega parka?
Za odgovore o tem, kdo je v konkretnem primeru odgovoren za nastalo situacijo in kdo je pristojen za ukrepanje ter na kakšen način bi moral ukrepati, smo odgovore poiskali tudi v upravi Triglavskega narodnega parka (TNP). TNP pristojnosti odločanja o (ne)obratovanju koče nima. V primeru Dvojnega jezera so obakrat podali prijavo pristojni inšpekcijski službi, sedaj pa s pristojnimi službami sodelujejo pri iskanju ustreznih rešitev. Po mnenju TNP je za Kočo pri Triglavskih Jezerih potrebna čimprejšnja ureditev sistema čiščenja odpadnih voda, jezerski ekosistem in okolico pa bo treba povrniti v prvotno stanje.
V TNP-ju se letos ponovno prijavljajo na program EU Life+ s projektom na to temo. Projekt so že podprli na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in na Občini Bohinj. MOP bo projekt tudi delno finančno podprl, če ga bo Evropska komisija potrdila. Čistilna naprava je lahko dobra rešitev, menijo v TNP, če ne povzroča dodatnih obremenitev za naravo in okolje. Vendar je ključno omejiti vire onesnaževanja, kjer je to le možno, “temeljito prevetriti delovanje planinske koče, urejenost odvajanja odplak, načine pranja in čiščenja, ustreznost opreme, morda tudi skladnost s predpisi. Potrebno bo tudi vplivati na obnašanje planincev, kot so naprimer kopanje v jezeru, puščanje ostankov hrane na obali, krmljenje ribic in podobno”.
Mojca Polajnar Peternelj, foto Stane Klemenc
