Večer 24. maj 2000
Deset let po spornem Česnovem vzponu na Lotse
Zdaj o Česnovi osvojitvi gore dvomijo tudi člani odprave Lotse 2000
Ob omenjanju Lotseja ne moremo mimo odprave Toma Česna pred skoraj natanko desetimi leti, ki je takrat zelo vznemirila alpinistične kroge. Zgodovinski alpinistični podvig, eden največjih v svetovnem alpinizmu, vzpon tretjega tisočletja in podobne oznake je bilo slišati. Takrat smo na veliko pisali o Česnovem vzponu tudi v našem časniku.
V 62 urah je sam preplezal 3300 metrov visoko steno, ki je do takrat predstavljala neosvojljivo trdnjavo, ter sestopil do njenega vznožja. Ta stena je devet let prej vzela našim vrhunskim alpinistom dobra dva meseca, a se jim ni vdala. Zavrnila je tudi mnoga druga znana alpinistična imena. Česnov vzpon pa je imel eno precej veliko pomanjkljivost Š bil je brez fotografij z vrha. Toda v alpinizmu se je verjelo na besedo.
Skoraj tri leta kasneje je Lotse spet prišel na plano. Tako imenovana afera z diapozitivi je povzročila, da se je tudi pri nas (v tujini so se dvomi pojavili že prej) pričelo na glas dvomiti o Česnovem vzponu na Lotse. Objava diapozitivov z Lotseja, ki so bili last Vikija Grošlja, v francoski reviji Vertikal ob članku o Česnovem vzponu, opremljeni pa so bili tudi s Česnovim podpisom (napaka revije?), je odmevala v javnosti, vendar nikoli ni bila čisto pojasnjena. temveč je krenila v drugo smer. Polemike o usmeritvah slovenskega vrhunskega alpinizma so zasenčile afero z diapozitivi in zadeva se je počasi polegla. Toda nejasnosti so se sčasoma kopičile in mnoga znana alpinistična imena so nanizala različne dvome, ki jih tudi Tomo Česen ni zadovoljivo pojasnil. Z vrha ni imel fotografij, zato so bila edini dokaz njegova pričevanja oziroma opisi vzpona. Nekajkrat se je zapletel tudi v protislovja in ta so le še povečevala dvome, veliko pa je tudi dejstev, ki govorijo proti vzponu, predvsem kratkotrajna aklimatizacija pred njim, nakar je iz stene Česen prišel kljub izrednim naporom dokaj svež, in še in še. A vse to še niso neizpodbitni dokazi, da je preplezal steno in prišel na vrh ali ne. Pravzaprav bi o tej polemiki lahko napisali knjigo, pa vendar bi se še vedno pojavljali dvomi. Je ali ni?
Tomo Česen deset let po vzponu še vedno pravi, da je preplezal južno steno Lotseja, čeprav so zaradi te stene padle sence dvoma tudi na njegove prejšnje vzpone, kot je južna stena Jannuja (1989), pa na njegovo zimsko trilogijo, ko je v manj kot tednu dni sam preplezal tri velike severne stene v Alpah (1986), in še na veliko drugih vzponov, ki jih je opravil sam, brez opazovalcev in tudi dokazov. Zadeva ni edina v alpinističnem svetu (spomnimo se na Maestrija in njegov Cerro Torre), toda Tomo Česen je za dvome o svojih vzponih zaradi pomanjkljivih dokazov, predvsem fotografskih, v veliki meri kriv sam. Mogoče bi bilo najbolje zapisati pod vso zadevo stavek, ki ga je izrekel dr. Jani Kokalj, ko je Česna pričakal na ledeniku pod steno ob vrnitvi: “Če si zlezel steno, si frajer, če si nas pa vse nategnil, pa tudi.”
Ob javljanju iz baznega tabora pod Lotsejem ob osvojitvi vrha pred nekaj dnevi smo lahko slišali tudi izjavo članov odprave, da Vikiju Grošlju verjamejo, da je bil na vrhu, Tomu Česnu pa ne. Se pravi, da je odprava Lotse 2000 prva uspešna slovenska odprava na tej gori. Pa vendar: ali je res?
Boris Strmšek
