Žan Karničar: Sobotna tura na Kočno
Grebeni Kočne – razgibana arhitektura najzahodnejšega dvatisočaka Grintovcev
Kočna (2540 m) je najzahodnejši (končni in erozijsko najbolj izpostavljen) dvatisočak skupine Grintovcev, ki s svojo razgibano grebensko arhitekturo in strmimi pobočji predstavlja eno najbolj prepoznavnih silhuet Kamniško-Savinjskih Alp. Njena lega med štirimi dolinami – Suhadolnico, Kokro, Makekovo in Ravensko Kočno ter vzhodno dolino Dolci – jo postavlja v središče alpske dinamike, kjer se stikajo različno oblikovani svetovi.
Kočna je izrazita grebenska gora, ki jo obkrožajo štirje glavni grebeni: Severozahodni greben: najdaljši v celotnih Kamniško-Savinjskih Alpah, mogočen in razgiban, z značilno silhueto, ki dominira pogled z juga.
Južni greben: razcepi se v dva kraka, ki tvorita obliko obrnjene črke »Y«. Severni greben: strm in prepadno razčlenjen, z več plezalnimi smermi. Vzhodni greben: povezuje Kočno z Grintovcem prek travnato-rušnate doline Dolci (Spodnji, Srednji in Zgornji Dolci).
Kočna je na severni strani bolj prepadna, kar omogoča številne plezalne smeri različnih težavnosti. Južna pobočja so strma, a bolj dostopna, s posameznimi skalnimi odseki. Vrh Kočne je grebenski, poteka v smeri severovzhod–jugozahod in ga sestavlja vrsta stolpov, ki dajejo gori razbit videz. Kamnina je rdečkasta, kar privablja strele – pojav, ki ga poznajo številni gorniki.
Kočna ima dva (glavna) vrhova:
– Jezerska Kočna (2540 m) – severni, višji vrh.
– Kokrska Kočna (2520 m) – južni, nekoliko nižji.
Oba vrhova sta del grebenske linije, ki se razteza nad dolinami in ponuja izjemne razglede na osrednje Grintovce, Jezersko in Kokro.
