med naslednji delom “Zakona o varstvu…, dopisa ” Odgovori in demanti… in ustanovitvijo ZGRS?
Je morda kakšna zveza med naslednjim:
delom »Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami«
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora fizična oseba, ki je zaradi malomarnosti, neusposobljenosti ali neustrezne opremljenosti povzročila ogroženost ali nesrečo oziroma stanje, zaradi katerega so nastali stroški nujnega ukrepanja, povrniti sorazmeren delež stroškov intervencije, ki jih določi vlada.
(4) Vlada določi dejavnosti, pri katerih morajo udeleženci pokriti sorazmeren delež stroškov intervencije ne glede na vzrok in odgovornost za nesrečo in pri katerih morajo biti udeleženci zavarovani za primer nesreče. Sorazmeren delež stroškov intervencije krije zavarovalnica oziroma udeleženci sami, če niso zavarovani.
(5) Sredstva, pridobljena iz naslova vrnitve stroškov nujnega ukrepanja oziroma sorazmernega deleža stroškov intervencij, so namenski prihodki tiste reševalne službe ali sestave, ki je nujno ukrepanje oziroma intervencijo izvršila, in jih lahko uporabi le za svojo dejavnost v skladu s tem zakonom.«
delom dopisa »Odgovori in demanti na dopise in okrožnice s strani vodstva PZS«:
Sodelovanje z državnimi organi pri spremembah normativne ureditve
GRS Slovenije je sodelovala pri spremembi normativne ureditve brez pomoči PZS na naslednjih področjih:
– Z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije je dosegla dogovor o plačilu letnega prispevka za zavarovanje za primer poškodbe pri delu za gorske reševalce (gorski reševalci imajo v primerih, če se poškodujejo pri reševalni akciji ali usposabljanjih pravico do 100% bolniške od prvega dneva zadržanosti z dela);
– Spremembi Uredbe o uporabi zrakoplovov sistemu zaščite in reševanja;
– Spremembi programa usposabljanja z uporabo zrakoplovov v sistemu zaščite in reševanja;
– Vsako leto pripravlja programe letnih nalog za GRS Slovenije pri izvajanju Nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– Spremembah zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– Spremembah pravilnika o vozilih s prednostjo in uporabi zvočnih in svetlobnih znakov (uporaba zvočnih in svetlobnih znakov tudi na vozilih GRS). in ustanovitvijo ZGRS?
Bojan Pollak
KOMENTARJI:
Igor Pavlič, 17. 05. 2006
Tu moramo biti precizni, računov ne izstavlja humanitarna organizacija ampak helikopterski operater (MO ali MNZ), analogno npr. prometno nesreči: gasilci izvlečejo ponesrečence in jih rešilec odpelje (gasilci brezplačno, rešilec iz zdravstvene blagajne, ni potrebno nadstandardno zavarovanje), stroške žerjava ali dvigala pa plača prizadeti oziroma njegovi svojci, če gre za smrtni izid. Sam sem imel tak primer pred leti, ko smo z avtom padli v strugo Idrijce pri Zg. Konomlji. Plačati je bilo potrebno še kazen za prometni prekršek – neprilagojeno hitrost…. , ki je sledila samodejno.
Igor Pavlič, 17. 05. 2006
Država v splošnem je geografsko področje in delno neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom, če ima hribe, običajno tudi tudi z gorsko reševalno službo.
Z razvojem družbe in z večjo ozaveščenostjo ljudi o njihovih pravicah se razkrivajo tudi nove kršitve, brezbrižnost do problemov ljudi v stiski pa se je razbohotila ne le v delu državnih organov, ki se kaže predvsem v izmikanju odgovornosti in prenašanju odločitev na druge, predvsem s floskulo “da mora vsakdo skrbeti sam zase”, kar je seveda res, vendar ne v pomenu izmikanja dolžnosti in opravil tistih, ki so za to plačani, da ne govorim o humanitarnih vidikih, ampak tudi med državljani samimi, po načelu “brigaj se zase, jaz se bom pa zase!”. Država se umika na čisto napačnih področjih, nekaterim pa to nikakor ni jasno in to njeno početje dojemajo kot napredek, verjetno na podlagi branja časopisov in poslušanja TV dnevnika.
S temi problemi reševalci nimajo nič, prepričan sem, da nočejo nobenega denarja od ponesrečencev, saj od njih menda ne pričakujejo milijonov, iz drugih virov pač!
Pojem pravne države je bistveno bolj raztegljiv kot vsaka plezalna vrv!
Matjaž Novak, 17. 05. 2006
Brez izjeme prav vse človekove dejavnosti vsebujejo določeno stopnjo tveganja in s tem tudi potrebo po organiziranem reševanju v primeru nesreče. Meni tako nikakor ni bilo razumljivo, zakaj je bilo že kar nekaj časa v rumenem tisku pa tudi drugje moč zaslediti kampanjo v prid zaračunavanja reševanja v gorah, medtem, ko je bilo o drugih vrstah reševanj več ali manj tiho. Presenetilo me je tudi to, da so se za tako neenakost gorništva v primerjavi z ostalimi športnimi ali pa čisto vsakdanjimi dejavnostmi zavzemali celo nekateri redni obiskovalci gora. Po vsem temle marsikateri “zakaj” dobiva svoj “zato”.
Me pa zanima, ali ima lahko neka organizacija, ki zaračunava svojo pomoč (5. odstavek 118.čl. dopolnjenega ZVNDN), status humanitarne organizacije?
Matjaž Novak, 17. 05. 2006
Da se razumemo, govor je o 118. čl. ZVNDN, kjer sedaj po tanovem dodan 5. odstavek, kjer zelo točno piše, da če gasilci prvi pritečejo na Nanos, je izplen od reševanja njihov. Da je tu država samo inkasant, je zanje lahko še celo ugodnejše.
Po prav tako novem 4. odstavku zgoraj omenjenega člena piše, da vlada določi dejavnosti, kjer reševanje v nobenem primeru ni zastonj, ne glede na vzrok nesreče. Glede na vso to očitno namensko kampanjo za plačevanje reševanja v hribih je gorništvo zagotovo na prvem mestu na spisku dejavnosti, ki jih bo vlada določila za plačljive. In tako bi znalo biti za gasilce donosneje reševati v hribih, kot pa gasiti navadne požare. Pa še to. V 1. členu naše ustave piše, da je Slovenija socialna in pravna država. Po najnovejši spremembi zakonodaje bo reševanje očitno za nekatere zastonj za nekatere pa ne. Ali je Slovenija res socialna država bi tako bil odgovor, da sicer je, ampak kakor za koga. O pravni državi pa se po takem odgovoru nima smisla spraševat.