Slovenski alpinizem 2012
Nepal, Himalaja, Janak
Trajanje: od 20. septembra do 11. novembra 2012
Udeleženci: Miha Habjan (vodja), Igor Kremser, Matevž Jerman, Nejc Marčič in Luka Stražar; v ekipi sta sodelovala še Padam Tamang (sirdar) in Phurba Tamang (kuhar)
Fantje so že na poti do baze začeli z lažjimi aklimatizacijskimi vzponi, drugi in tretji dan v bazi pa so se dvignili do 5900 metrov. Prve načrte za resnejšo aklimatizacijo je prekrižalo slabo vreme, ko je tudi v baznem taboru zapadlo do 20 cm snega. Kmalu se je vreme ponovno ustalilo in vseh pet se je odpravilo pod Z-steno Janaka in pod J- (JZ-) ostenje obeh Lasherjev (1 in 2). Tam so na višini 5500 metrov postavili ABC. Pri nošnji opreme jim je nekajkrat pomagal kuhar Phurba.
Po seznanitvi z razmerami v stenah in stanjem ledenikov pod Lasherjema (tudi pod Janakom) sta se Luka in Nejc najprej odločila za ozebnik v Lasherju 1 (Štremfelj in Habjan, 2005), a sta zaradi neprehodnosti čez serake pod steno načrt opustila. Po tem poskusu sta se odločila za nepreplezano steno Lasherja 2 (še nima pristopa na vrh). Opravila sta dober, tehnično zahteven in resen poskus do 6500 metrov. Žal jima zaradi slabih razmer v steni ni uspelo. Vseeno je bil vzpon dobra priprava na kasnejši vzpon v Z-steni Janaka.
Miha, Igor in Matevž so šli najprej na Koto med dvema neimenovanima vrhovoma (do 6000 m), nato pa pod skrajni levi del JZ-stene Lasherja 1. Igor in Matevž sta naslednje jutro poskusila v JZ-steni Lasherja 1 (levi del) z novo smerjo, a sta ju orkanski veter in mraz pregnala iz stene.
Nasploh so bile J- (JZ-) in Z-stene skope s snegom. Zlasti Z-stena Janaka je bila po količini snega neprimerljiva s stanjem leta 2005. Prav tako je presenetilo stanje ledenikov, zlasti pod obema Lasherjema. V ozebnik na Lasher 1 sploh ni bilo mogoče (varno!) vstopiti, prav tako ne v V-del stene na Lasher 2. Ledeniki so se posedli, spremenili (na slabše) ali mestoma celo izginili, pojavili pa so se nevarni seraki.
Po teh aklimatizacijskih poskusih je na vrsto prišel Janak. Luka in Nejc sta se vrnila v ABC, kjer sta počivala en dan. Nato sta se odločila za linijo načrtovanega vzpona in vstopila v Z-steno Janaka. V relativno ugodnih razmerah sta plezala cel dan, proti večeru pa sta v zgornji četrtini stene smer priključila na JZ-steber (Štremfelj in Zalokar, 2006), kjer sta bivakirala. Naslednji dan sta v orkanskem vetru prišla na vrh Janaka in kmalu začela s sestopom. Po številnih spustih ob vrvi sta ob 23. uri prišla nazaj v ABC. Vzpon ni bil nedolžen, oba sta staknila omrzline (prsti na rokah in nogah), na srečo nič resnejšega. Nastala je nova smer prek Z-stene, opravila sta šele drugi pristop na vrh Janaka.
Igor in Matevž (Miha se jima ni pridružil zaradi zdravstvenih težav) sta skupaj s Phurbo odšla čez ledenik Broken do vznožja ledenika pod J-steno Janaka. Phurba se je zvečer vrnil v bazo, fanta pa sta se razgledala po okolici in prespala. Naslednje jutro sta se zaradi Matevževega slabega počutja odločila, da ne bosta poskusila v steni, in se vrnila v bazo.
Medtem sta v bazo prišla tudi Luka in Nejc. Po tem je zanimanje za nadaljnje vzpone upadlo, energije ni bilo več, zato se je plezalni del odprave končal.
Pomembni vzponi in poskusi:
– Luka Stražar in Nejc Marčič: 15. 10. – Lasher 2 (6860 m), JZ-stena, ocena M5, AI, 4+, 650 m, poskus;
– Igor Kremser in Matevž Jerman: 17. 10. – Lasher I (6930 m), JZ-stena, do 60°, 200 m, poskus;
– Luka Stražar in Nejc Marčič: 21. in 22. 10. – Janak (7090 m), Modri dirkač, Z-stena, 80°/60°-70°, M4, 1400 m (1100 m prvenstvenih).
