Med rednimi poljudnoznanstvenimi predavanji, ki jih v Ljubljani prirejata skupno Ljudska univerza in Prirodoslovno društvo, je bilo v sredo v mali filharmonični dvorani predavanje pod zgornjim naslovom.
Predavanje je odprl predsednik Prirodoslovnega društva univ. prof. g. dr. Alija Košir in predstavil oba predavatelja: univ. asistenta g. J. Branca, ki je pokazal okrog 180 svojih diapozitivov, in go. profesorico B. Hudales, ki je prevzela tolmačenje botaničnega dela predavanja.
Predavanje je bilo skrbno pripravljeno in razdeljeno v štiri dele: prvi, najkrajši, je služil za uvod in v njem smo videli nekaj predstavnic nižinske flore, drugi je vseboval 10 diapozitivov, s katerimi sta predavatelja pokazala po eni strani naše visokoplaninske cvetlice, po drugi pa redke planinske cvetlice. Tretji del je vseboval vseh 20 naših zaščitenih cvetlic. Videlo se je, da je slikovni material tega dela zares skrbno izbran in pripravljen, kar mora doseči le oni, ki ima dober pregled čez planinsko cvetje in njeno popolno zbirko v diapozitivih. V tem pač g. Branca gotovo ne bo nihče dosegel, še manj pa prekosil. V zadnjem delu, ki ga je tolmačil sam g. Branc, smo videli okrog 50 pokrajinskih planinskih motivov.
To je bilo predavanje, kakršnega v Ljubljani pač še nismo imeli, čeprav so predavanja z barvnimi diapozitivi postala že precej pogosta. G. Branc je s svojim materialom pokazal, da je mojster, ki ne pozna več težav s tehniko snemanja in barv. Zaradi tega je bilo predavanje posebno zanimivo za fotoamaterje, zlasti za tiste, ki se bavijo tudi z barvno fotografijo. Pri cvetlicah je pokazal, da je prav poseben mojster ozadja, da zna ozadje napraviti diskretno in ga harmonično združiti z glavnim motivom. Barve njegovih posnetkov niso nikjer vsiljive in kričeče, temveč lepo umerjene in prilagojene motivu, pa vendar verne. To predavanje je zares pokazalo, kaj je mogoče doseči z barvno fotografijo, seveda, če se z njo ukvarja človek, ki mu tehnika ne dela težav, ki pa zna tudi motive zajeti in jih umetniško podajati. Takih predavanj bi se v Ljubljani želeli še več — P- K-č.
Slovenski dom, 15. februar 1941
