naše gore in ljudje
Primorski dnevnik, 21. december 1989
Obujanje spominov na društvenem večeru SPDT
Kot je že tradicija, je SPDT prejšnji četrtek v svojih prostorih priredilo družabni večer za svoje člane in udeležence izletov v pravkar minuli sezoni, s prikazom diapozitivov z raznih vzponov in pohodov. Svoje diapozitive so pokazali odborniki Peter Suhadolc, Stojan Bolčina, Silvio Birsa, Ervin Gombač, Pavel Fachin in Lojze Abram. Večer, katerega se je udeležilo okrog 70 članov in prijateljev društva, je potekal v prijetnem vzdušju in v veselem razpoloženju ob obujanju spominov na razne doživljaje v planinah in na bolj zahtevnih pohodih.
Zaključek prijetnega večera je bila zakuska, ki jo SPDT običajno prireja za svoje člane ob koncu izletniške sezone. Za zakusko so se nesebično potrudile razne članice, ki so že nekaj dni prej pripravljale za to priložnost razne dobrote, predvsem slaščice in pecivo. Vsem pridnim kuharicam, oziroma slaščičarkam, gre topla zahvala, da so tudi s svojim »sladkim« doprinosom prispevale k uspelemu zaključnemu srečanju tržaških planink in planincev v tem letu 1989. SPDT jim obenem izreka tudi topla voščila za bližajoče se praznike in obilo uspehov v novem letu. Prav taka voščila veljajo tudi za vse člane, prijatelje in simpatizerje SPDT. Družabni večer v društvu je bil tudi priložnost za podelitev priznanja in izročitev društvene značke članici Tatjani Gregori, ki je v celoti prehodila Vertikalo SPDT.
Smučarski tečaj SPDT
Danes se nepreklicno zaključi vpisovanje za smučarski tečaj, ki ga redno, vsako leto, prireja SPDT za mlade nadebudne začetnike v smučanju. V minuli sezoni je pač tečaj odpadel zaradi pomanjkanja snega, prevladuje pa upanje, da se letos to ne bo več zgodilo, čeprav doživljamo v teh decembrskih dneh prav pomladne temperature. Za smučarski tečaj je še nekaj razpoložljivih prostorov v avtobusu, zato načelnik smučarskega odseka in vaditelji pozivajo vse tiste starše, ki bi radi svoje otroke približali smučarskemu športu, naj se podvizajo in jih vpišejo v tečaj, ki ga prireja SPDT 14., 21. in 28. januarja ter 4. februarja 1990 v Ravasclettu oziroma na Zonco-lanu. Vpisovanje je na sedežu društva v Ul. sv. Frančiška 20 od 19. do 21. ure. Vsa potrebna pojasnila daje načelnik smučarskega odseka Pavel Fachin, ki odgovarja na telefonsko številko 742488.
Uspel vzpon na Javornik
Petindvajset članov SPDT se je prejšnjo nedeljo udeležilo vsakoletnega tradicionalnega zimskega vzpona na Javornik v sodelovanju z Obalnim planinskim društvom iz Kopra. Tržaški planinci so se peljali do Cola z osebnimi avtomobili in se potem povzpeli na Javornik, kjer je bila proslava v počastitev spomina 47 padlih partizanov Gradnikove brigade. Na prireditvi so nastopili pevski zbor iz Dornberka, recitatorji in vojaška častna straža. Na vrhu Javornika, kjer ni bilo niti krpe snega, so se tržaški planinci srečali s planinci iz Kopra, ki so se proslave udeležili polnoštevilno, saj so se tja pripeljali v dveh avtobusih. Za večkratno udeležbo na pohodu na Javornik sta člana SPDT Marija in Avgust Castellani dobila zlato značko, bronasto značko pa sta dobila Peter Milič in Ivan Kante. Tržaški planinci so se potem vračali mimo Štanjela v Trst.
Vabilo na Medvedjak
SPDT se ne izneveri svojim običajem. Pravkar je minila izletniška sezona in poseben tričlanski odbor že izdeluje nov program izletov za leto 1990. Program bo pripravljen sredi prihodnjega januarja, vendar velja že sedaj vabilo vsem tistim članom, ki se bodo čutili pri moči in ne bodo predolgo spali po veselem silvestrovanju, da se 1. januarja, na novega leta dan, udeležijo sprehoda na Medvedjak nad Fernetiči. Sprehod bo ravno pravšnji za prezračevanje po dolgi, veseljaški noči in bo ob vsakem vremenu. Zbirališče »pogumnih« pohodnikov je ob 14. uri pri restavraciji Furlan na Repentabru. Hoje bo za približno eno uro. Izlet vodi Franc Armani, ki priporoča, da udeleženci po možnosti prinesejo s seboj kako pijačo, da bodo skupaj na vrhu Medved-jaka nazdravili novemu letu.
Lojze Abram
Na nedavnem sestanku UIAA
Mednarodno priznanje slovenskim alpinistom
Pred kratkim se je v Pragi sestala Komisija za odprave pri mednarodni planinski organizaciji UIAA. Na sestanku je bil po dolgem času poleg delegatov iz Italije, Indije, Španije, Irske, Velike Britanije, ZRN, Francije, Grčije in Nizozemske prisoten tudi predstavnik Jugoslavije. Obravnavali so vrsto problemov, ki so v tesni povezanosti z organizacijo odprav, najzanimivejša točka dnevnega reda pa je bil pregled dosežkov letošnjega leta, ki ga je podal eden najboljših alpinističnih izvedencev, Poljak Joseph Nyka.
Nyka je ugotovil, da je letošnje leto minilo v znamenju jugoslovanskega alpinizma (Jannu, Bhagirati 11, Šiša Pangma, Gangapurna) ter pri tem predvsem poudaril prvenstveni solo vzpon v južni steni himalajskega sedemtisočaka Jannuja, katerega je imenoval za vzpon desetletja. Vsi so se s tem mnenjem strinjali in po poročilu vsakega delegata je bilo jasno, da so jugoslovanski oz. točneje slovenski alpinisti po kvaliteti trenutno nesporno prvi na svetu! To samo še potrjuje pravilno usmeritev Komisije za odprave v tuja gorstva z načelnikom Tonetom Škarjo na čelu. Združitev moči oz. finančnih sredstev za najzahtevnejše cilje predstavljajo korak naprej, saj države, kot npr. Francija, ZRN, Italija itd., ki so nekdaj predstavljale alpinistično avantgardo, imajo veliko odprav, vendar so na splošno (z redkimi izjemami) po kvaliteti precej slabe, njihovi cilji pa povsem povprečni.
Ne lotevajo se namreč novih in zahtevnih vzponov, da o alpskem stilu najtežjih smeri niti ne govorimo. Ves svet torej slovenskemu alpinizmu priznava zelo visoko kvaliteto (to pa si je ustvaril le z izrednimi vzponi), zanimivo pa je, da se v Sloveniji s plezanjem ukvarja sorazmerno (v primerjavi z ostalimi državami z izjemo Poljske) malo ljudi, vendar pa je presenetljivo visoko število zelo kvalitetnih posameznikov. Kvaliteta pa je porok za nadaljnji razvoj alpinizma pri nas, ki je tako ena športnih panog, s katero se lahko ponosno postavimo pred svetom.
Alp o zaključku »junaških osemdesetih letih«
»Zaspali smo pod zidom sedme stopnje in se zbudili nad streho desete, zaspali smo kot protagonisti, zbudili pa se kot gledalci, nato narcisoidno zaprti vase in obenem tako uperjeni v bodočnost« piše v uvodniku decembrske številke italijanske planinske revije Alp njen direktor Enrico Camanni. V tej misli je strnjen ves razvoj alpinizma v desetletju, ki se pravkar izteka, vse bogastvo in protislovja slednjega v »junaških osemdesetih letih«, ki je izživelo več herojev in herojstev kot vseh prejšnjih dvesto let, odkar se je alpinizem pojavil kot ena človeških strasti.
Kukuczka, ki je bil največji, ni še utegnil postati mit, zato pa je mit postal Messner, katerega je ustvarila naša potrošniška družba, saj je zmagal »bitko osemtisočakov«, zmaga pa je edino, kar dandanes v tej družbi obstaja in ima svojo veljavo. Vse ostalo zbledi: spomini, izgubljene bitke in človeške tragedije. Sedaj se lahko res vprašamo, kaj bo z alpinizmom oz. kakšen bo alpinizem v prihodnjem desetletju, pa seveda na to vprašanje nimamo odgovora. In je seveda prav tako…
Uvodni članek decembrskega Alpa je posvečen Jerzyju Kukuczki, za nas pa je še najbolj zanimiv daljši sestavek z naslovom »Sterni – un miracolo di mezza carriera« (Sterni – čudež na polovici poti), ki je posvečen tržaškemu alpinistu Marcu Sterniju, ki je opravil čudež, da je… ostal živ po hudem padcu konec avgusta v Dolomitih. Navsezadnje je življenje največja zmaga…
Dušan Jelinčič
