GRS v intervenciji in novo obdobje gorskega reševanja – Bilten – 09.09.2025
Foto: FB/GRS Bohinj
V ponedeljek pozno zvečer, ko se večina ljudi že odpravlja v kraja »Mižule« in »Pančovo«, je tišino Bohinja prekinil zvok pozivnika. Na njem je pisalo: »Iskanje pogrešane osebe – Konjsko sedlo, Vodnikov dom.« V trenutku se je večerni mir za člane Gorske reševalne službe Bohinj spremenil v naval adrenalina, koncentracije in pripravljenosti.
Na postaji so se hitro organizirali, razporedili v tri terenska vozila in se odpeljali proti Konjščici. Štirinajst reševalcev je strumno zakorakalo proti Vodnikovemu domu, razdeljeni v dve skupini: ena je ubrala pot čez Velo polje in zimsko varianto proti Konjskemu sedlu, druga pa običajno pot mimo doma.
Na Konjskem sedlu so se za silo utaborili in razpakirali dron, ki je s svojim značilnim brnenjem preletel območje. Termokamera je zaznavala temperaturne anomalije, ki so jih reševalci fizično preverjali — vsak toplotni odklon je bil potencialni namig, vsaka senca upanje, ki se je znova in znova razblinilo.
V zgodnjih jutranjih urah so se odločili, da bodo počakali na svit v Vodnikovem domu in z dnevno svetlobo poskusili znova. A kljub jutranjim in dopoldanskim naporom pogrešane osebe niso našli. Sredi dneva so se sklonjenih glav vrnili v dolino.
Težka za telo, še težja za glavo
Iskalne akcije so med najzahtevnejšimi nalogami gorskih reševalcev. Če ne obremenjujejo telesa, pa zagotovo duha. Misli begajo med scenariji, ki se rojevajo in razblinjajo. Gonilna sila je upanje — ki pa se ob neuspehu hitro sprevrže v občutek nemoči. Kljub temu ostaja zaupanje, da bodo nadaljnje aktivnosti obrodile sadove in da bo pogrešana oseba kmalu vrnjena v objem domačih.
Tehnologija, ki spreminja igro
Zadnja leta se iskalne tehnike hitro razvijajo. Primer iz Italije, kjer so julija 2025 našli truplo pogrešanega planinca Nicole Ivalda, kaže, kako ključna je postala tehnologija. Reševalci so uporabili dva drona, ki sta posnela več kot 2600 fotografij območja. Te so bile nato obdelane z umetno inteligenco, ki je zaznala rdečo čelado — detajl, ki bi ga človeško oko zlahka spregledalo.
Algoritmi za prepoznavanje barv in oblik omogočajo, da se tedni mukotrpnega dela spremenijo v ure. Iskalno območje se zoži, nevarni odseki se izognejo, odzivni čas se skrajša. Tudi GRS Bohinj je v zadnji akciji uporabil dron s termokamero — tehnologijo, ki postaja standard v sodobnem gorskem reševanju.
Copilot
