Koroški fužinar, 8. februar 1986
Janez Štornik
Miran Kodrin
Prvopristopniki so plezalnim smerem kot starši, zato jim dajejo tudi imena. Vsa mogoča si izmišljajo, od čisto običajnih po skalnih razčlembah do fantazijskih imen, v katerih se kažeta alpinistova dom išljija in razpoloženje. A ta, na videz čudna mešanica imen ima, če jo natančneje pogledamo, neki notranji smisel, tako po času kot prostoru.
Ločimo tri skupine imen z več podskupinami:
I. Imena, nastala po skalnih razčlembah: (grapa, greben, žleb, raz, zajeda, kamin, steber, polica, plošča, luknja, luska, poč in greda …)
II. Imena iz vsakdanjega življenja:
a) imena oseb (prvoplezalcev, ponesrečenih ali znanih alpinistov, deklet, otrok in priljubljenih domačinov)
b) imena krajev
c) imena dejavnosti
d) imena po občutkih
e) imena po času plezanja
f) imena rož in živali
g) druga imena.
III. Imena iz domišljijskega sveta
Časovno je prva skupina najstarejša, saj so v pionirskih časih alpinizma na Koroškem prvi plezalci imenovali smeri po tistih skalnih oblikah, koder so plezali. Večkrat so dodajali še svoje ime (npr. Lojzov kamin v Veliki Raduhi). Druga skupina imen je najštevilnejša. Na dan so prihajala najrazličnejša občutja alpinistov: samopotrjevanje (npr. smer Debeljak-Šipek v Lanežu), spomin na ponesrečene tovariše (npr. Burjakova smer v Raduhi), spoštovan je starejših alpinistov (npr. Zagorčeva v Mali Raduhi), ljubezenska hrepenenja (npr. Gretkina zajeda), očetovski ponos (npr. Tri gracije v Raduhi), oddolžitev in zahvala domačinom (npr. Bukovska zajeda v Raduhi), lokalni patriotizem (npr. Prevaljski Y v Raduhi, Mežiška smer v Peci), poudarjanje poklicnih in ljubiteljskih dejavnosti (npr. Kovačeva, Blagajniška v Raduhi), pripadnost določeni skupini (npr. Članska v Peci), časovna določitev (npr. Popoldanska smer v Raduhi, Vigredna v Peci), ter občudovanje rastlin in živali (npr. Planika v Raduhi, Greben šepavega gamsa v Lanežu). Tretja skupina imen je najmlajša in se uveljavlja šele v zadnjih letih. Ponekod v stenah že ni več prostora za lepe in naravne smeri in tudi pri imenih prihaja do zadreg. Avtorji navadno želijo opozoriti na svoj dosežek in večkrat je tako, da lažja, kot je smer, teže razumljivo je njeno ime (npr. Sama jama, Smer pojoče travice v Lanežu). Najdemo pa tudi besede v zanimivih pomenskih prenosih (npr. Poslednji Mohikanec v Raduhi, Viktorija v Peci, Solza v Raduhi).
Časovni razvoj moramo jemati z nekoliko rezerve, kajti tudi danes alpinisti še poimenujejo smeri po skalnih razčlembah (npr. Zajeda v Mali Raduhi iz leta 1983), pa tudi nekdaj niso bili brez domišljije (npr. Eso-beso v Raduhi iz leta 1963).
Kakor vsaka razvrstitev je tudi najina nasilna, saj prihaja do podvajanj in nejasnosti. Nekatera imena lahko uvrstimo v več Skupin, odvisno od prevladujočega pomena (npr. Mišina grapa, Jožev steber, Bukovska zajeda, Greben šepavega gamsa).
II. Imena iz vsakdanjega življenja
a) imena oseb:
1. imena prvopristopnikov:
Raduha: Mihova smer (Miha Rigl), Stanetova zajeda (Stane Anderlih), Lojzov kamin (Lojze Kraiger), Jožev steber (Jože Peruš), Smer PP (Davorin Podrepšek in Viktor Povsod), Smer ZZ (Zdravko in Drago Zagorc), Smer DD (Drago in Ferdo-Dodi Pušnik), Smer Bini-Fika (Milan Golobinek-Bini in Viktor Povsod-Fika), Smer Kolar-Mihev (Rok Kolar in Stanko Mihev);
Lanež: Jocin greben (Jožica Radovič), Smer Debeljak-Šipek (Ciril Debeljak in Mitja Šipek);
2. imena ponesrečenih alpinistov:
Raduha: Cvrčeva smer (Ivan Cverlin-Cvrčo iz Maribora, ponesrečil se je pozimi leta 1977 na Triglavu),
Dorkina smer (Dorka Šek, leta 1963 se je skupaj z Ivanom Burjakom smrtno ponesrečila v Mali Raduhi),
Spominska smer Čas-Logar (Maks Čas in Branko Logar, pozimi 1974 ju je v Prokletijah zasul snežni plaz),
Jurharjeva smer (Roman Jurhar, teže se je ponesrečil leta 1971 na vajah GRS);
Peca: Spominska smer (Milan Kolar, Janez Sešel, Marko Golob, novembra 1979 so umrli v pogorju Mont Blanca);
Uršlja gora: Brančev trening (Branko Logar),
Spominska smer, Nacove skale (Nace Kamnik),
Jurharjeva smer (Roman Jurhar);
3. imena starejših alpinistov:
Raduha: Edijev steber (Edi Drofenik), Marjanov steber (Marjan Lačen), Zagorčeva smer (Drago Zagorc), Danijeva smer (Dani Kapušar);
4. imena deklet in žena:
Raduha: Smer Nuške Purkeljc (Nuška Purkeljc-Zagorc),
Zajeda Gretke Dietinger (»smer je posvečena dekletu čistega srca in blagih oči, ki naju je spremljala na najinih poteh«, je zapisal eden od prvoplezalcev),
Mišina grapa (Miša Felle),
Jocin greben (Jožica Radovič),
Marija (Mojca Zih, kuharica na Grohatu, alpinisti so jo dalj časa pomotoma klicali Marija),
Tetina (Ivanka Komprej),
Mamina varianta (Franja Kešpret),
Micin greben (plezala Igor Radovič-Cigi in Jure Mavrič-Mali, iz prvih črk vzdevkov sta sestavila Mi-ca, značilno ime starejših Korošic in tudi ime matere enega izmed plezalcev);
Lanež: Babja smer (imenovali so jo tako zato, ker so bile pri osvajanju te smeri v večini dekleta);
Uršlja gora: Bruckina (dekle enega prvo-plezalcev je bila tisto leto prvošolka na fakulteti);
5. imena otrok:
Raduha: Živa (bodoči očka Ivo Avberšek je imel za morebitno hčerko že izbrano ime, a dobil je sina),
Tri gracije (Igor Radovič je po rojstvu tretje hčerke splezal novo smer, v rimski mitologiji pomenijo tri gracije simbol lepote in miline);
Peca: Gregorjeva (prvoplezalcema je bilo to ime zelo všeč, pa še smer sama »gre gor«);
Uršlja gora: Urškina smer (za hčerko prijatelja);
6. imena priljubljenih domačinov:
Raduha: Bukovska zajeda (Bukovnikova domačija je prijetno zbirališče alpinistov, kadar hodijo mimo),
Poljančeva smer (nekdanji oskrbnik na Klemenči jami);
Lanež: Smer Pavlija Pasterka (posebnež pri kmetu Ravnjaku).
b) imena krajev:
Raduha: Prevaljska smer, Ravenski Y, Koroška smer, Klekovška smer (Klek — ostenje na Hrvaškem), Libijska smer (plezalka je odhajala za dalj časa v Libijo);
Peca: Koroška smer, Mežiška smer, Smer nad Krnico.
c) imena dejavnosti:
Lanež: Lovska grapa, Jagrska grapa, Detektivska grapa (prvoplezalca sta iskala stare kline, a jih nista našla);
Raduha: Študentska smer, Kovačeva
smer (plezali so jo ravenski železarji), Knapovska varianta (plezalca sta bila zaposlena v mežiškem rudniku), Blagajniška smer (blagajnik KAO), Komunalna smer (ker je v smeri polno ruševja, trave in peska, bi prav prišlo komunalno podjetje).
d) imena po občutkih:
Lanež: Pucarija (smer je bila ob prvem vzponu temeljito očiščena, »spucana« krušljivega kamenja),
Neimenovana (plezalec, ki je smer registriral, je menil, da so tod že plezali), Butalska (ker je smer lahka in kratka, bi jo morda lahko preplezali že Butalci), Bombarderka (alpinista je zasipavalo kamenje),
Dvomljivka (dvom o prvenstveni smeri se odraža tudi v imenu),
Mala dolga noga (»mala smer, preplezana z dolgimi nogami«),
Šolska 1, 2 (preplezana na tečajih AO Prevalje in AO Ravne v letih 1956—1960);
Raduha: Sončna smer (eden izmed prvih plezalcev takrat ni bil zaposlen, bil je na »sončni upravi«),
Grintina smer (po besedi, ki je leta 1975 krožila med alpinisti kot zbadljivka za suhega človeka),
Neučakanka (prijatelj, ki je nestrpno čakal zamudnika iz prvenstvene smeri, je neprestano »motil njuno delo« s klici, naj pohitita),
Pajek (alpinista sta se morala čez rušna-te previse premikati kot pajka),
Pripravniška smer (plezala sta jo pripravnika);
Peca: Članska smer (plezalec je opravil alpinistični izpit).
e) imena po času plezanja:
Lanež: Snežinka (alpinista je zajel snežni metež);
Raduha: Popoldanska (celotna smer je bila preplezana popoldne),
Jesenska (navdih po zlatorumenih macesnih),
Binkoštna smer;
Peca: Vigredna smer (Slovenci poznamo za pomlad lep izraz vigred),
Jubilejna smer (rojstni dan plezalkine mame).
f) imena rož in živali:
Lanež: Smer pojoče travice (po znani travici resnice iz televizijske risanke), Greben šepavega gamsa (po ostarelem gamsu, ki se je potepal po Raduhi),
Krivokljun (po spretnem ščinkavcu z navzkrižnim kljunom);
Raduha: Rododendron, Planika, Brinova smer, Maček (po pivskem mačku, avtor je šel po prečuti noči na iztreznitev in si s klinom »rezerviral« novo smer, ki jo je kasneje tudi preplezal).
g) druga imena:
Raduha: Špika (po najsvetlejši zvezdi v juniju),
Ovčje korito (po studencu v Lipnem plazu).
III. Imena iz domišljijskega sveta
Lanež: Sama jama (smer poteika mimo jame in skozi dimnik nad njo),
MJM ali Bzz-bzz (prva varianta je sestavljena iz začetnic imen plezalca in njegovih bližnjih, druga varianta pa pomeni prijatelja na vrvi),
TV 625 (po žgani pijači, ki so jo zmešali na Grohatu);
Raduha: Poslednji Mohikanec (po mnenju, da je to zadnja, še naravna smer v Mali Raduhi),
Karabuč (iraško pomeni zapor),
Solza (po oknu na robu stene, ki je podobna solzi),
Frdamana luknja, Palček (ker je smer kratka),
Smer v Amfiteatru (skalovje je tam podobno grškemu gledališču),
Parkljev steber;
Peca: Viktorija (smer poteka po poči, ki s sosednjo počjo tvori črko V, lahko pa pomeni tudi zmago);
Uršlja gora: Smer po ladji (predel je podoben ladji).
