Alpinist Colin Haley je avgusta zašel pod mogočno goro najsevernejši sedemtisočak na svetu (njegova geološka višina sega pet metrov pod to mejo, z ledeno kapo pa se dviga do 7010 m). “Vladar neba” stoji na meji med Kazahstanom, Kirgizistanom in Kitajsko in je druga najvišja gora v gorovju Tien Šan. Je preprosto lepa gora. Ena od dveh običajnih smeri Han Tengrija je smer Solomatov, ki bi bila pravzaprav precej težak vzpon v alpskem slogu, vendar je zaradi številnih fiksnih vrvi smer lažja.
Posnetke s telefonom je Colin posnel sam, posnetke z dronom pa kazahstanski alpinist Grigorij Čšukin, …
Čeprav je Colin prišel na ledenik Severni Inilček z nekaj bolj ambicioznimi sanjami v glavi, me je po nekaj tednih iz več razlogov postajalo vse bolj jasno, da mu na tem potovanju ne bo uspelo narediti nič izjemnega. Ker se je bazni tabor zapiral prej, kot je bilo pričakovano, in ker je bilo veliko slabega vremena, se je začelo zdeti, da tudi vzpon na vrh po običajni poti še zdaleč ni gotov. Severna običajna smer bi bila pravzaprav precej težek vzpon brez fiksnih vrvi, zlahka težji od nečesa podobnega Cassinovemu grebenu na Denaliju. Fiksne vrvi seveda izničijo tehnične težave, tako da večinoma ostane le izziv nadmorske višine in vzpona (čeprav je tudi s fiksnimi vrvmi vsekakor težje kot preprosta hoja po snegu). Da bi bilo bolj fizično zahtevno od tipičnega načrta poti, se je odločil, da pristop na vrh zvede neposredno iz tabora 2. To je pomenilo dan z več kot 2000 m nadmorske višine, kar je bilo za dosego 7000 m vrha pravzaprav precej naporno. Celotno zgornjo goro je imel ta dan zase. V tabor 2 se je vrnil 14 ur po odhodu, se naspal in naslednji dan spustil v bazni tabor. Colin pravi, da če bi prej vedel, da mu bo na tem izletu uspelo preplezati le normalno smer, bi to poletje skoraj zagotovo sledil drugim ambicijam. Imel pa je že veliko manj uspešne odprave od te in je vseeno vesel, da je obiskal vrh Han Tengrija, zagotovo eno najlepših gora na svetu. V bolj dolgočasnih trenutkih te odprave je sicer sanjal o plezanju, potem pa je že nastopila nestrpnost, da začne ponovno pridobivati vso pripravljenost, ki jo je na višini izgubil, … Colin Haley – Instagram
In še nekaj o (so)avtorju smeri na Han Tengriju
Boris Stepanovič Solomatov (1939 – 2012) se je rodil v Irkutsku.
Po končani osnovni šoli se je vpisal na srednjo tehnično šolo. Poklicno pot je začel leta 1957 kot mehanik v IZTM. Leta 1960 je bil premeščen na mesto projektanta in ob delu doštudiral na oddelku za turizem. Leta 1962 se je preselil v mesto Temir-tau, nato pa v mesto Alma-Ata. Tam je delal kot oblikovalec pri AZTM. Z alpinizmom se je začel ukvarjati leta 1963 v športnem društvu Spartak, nato je prestopil v SKA-12. Kmalu je postala večkratni zmagovalec in nagrajenec prvenstev ZSSR v alpinizmu v različnih plezalnih razredih. Nastopil je tudi v ekipi oboroženih sil, ki je zasedla prvo mesto na prvenstvu Sovjetske zveze v alpinizmu v razredu višinskih tehničnih vzponov: leta 1976 za vzpon na Pik Klare Zetkin po zahodni steni leta 1978 vzpon na Pik Tadžinske univerze. Za prečenje Han Tengrija – Marmorne stene leta 1974 je ekipa BC osvojila drugo mesto v razredu prečenj na prvenstvu ZSSR.
Leta 1987 je postal udeleženec in uspešno pretekel celotno razdaljo MMMM (Moskovski mednarodni maraton miru, 42 km in 195 m), na katerega se je samostojno pripravljal približno tri leta.
Od leta 1969 je delal v podjetju Sredazenergoremont. Najprej kot oblikovalec prve kategorije in po diplomi na Almatijskem inštitutu leta 1977 kot vodja oblikovalskega biroja. Imel je več avtorskih certifikatov za izume. Avgusta 1990 mu je N. Nazarbajev podelil medaljo »Za zasluge republiki« v zvezi s podelitvijo naziva »Častni izumitelj in inovator«. Izvoljen je bil za poslanca mestnega sveta. Ukvarjal se je z okoljskimi vprašanji. Odlikovan z medaljo veterana dela.
