Slovenski alpinizem 2014
Indija, Himalaja
Trajanje: od 06. septembra do 14. oktobra 2014
Udeleženci: Luka Lindič (AO PD Celje – Matica), Marko Prezelj (AO PD Kamnik) in Aleš Česen (Alpski gorniški klub)
Odprava je bila zaznamovana z birokratskimi težavami, a Luka, Marko in Aleš so z veliko mero motivacije in nepopustljivo vztrajnostjo v indijski Himalaji preplezali prvenstveno smer v severni steni Hagshuja (6657 m).
Luka je takole opisal prvo srečanje z goro: »Po prečkanju reke Doda smo dostopali po prodnatem dnu doline reke Hagshu in drugi dan na začetku ledenika Hagshu prvič v živo zagledali istoimenski vrh. Strma piramida je bila po močnih padavinah, katerih posledica so bile katastrofalne poplave v Srinagarju, pod debelo snežno odejo. Pogled nanjo nas je takoj očaral. Strmi ledni trakovi v severni steni, ki smo jo opazovali ves preostanek dostopa, pa so začeli jasno risati logične smeri. Po nekaj dneh bivanja v bazi je bila za nas najlepša med njimi zarisana ravno po sredini severne stene. Cilj je bil jasen.«
Med aklimatizacijo se je trojica čedalje bolj začela zavedati alpinističnega potenciala v okolici. Po Vzhodnem grebenu so se povzpeli na Lažan (5750 m), po Zahodni steni/rebru pa na severni vrh Hana’s men (6300 m).
V lahkem in hitrem alpskem stilu so 30. septembra pričeli z vzponom po severni steni Hagshuja. Z majhnih šotorom, dvema spalnima vrečama in hrano za dva bivaka so se ob treh zjutraj odpravili proti steni. Po dobrih dveh urah dostopanja so zagazili v globok sipek sneg, ki so ga vetrovi in pršni plazovi nanosili iz severne stene. Po slabi uri gaženja so razmere spet začele dopuščati hitro napredovanje. Po snežnem stožcu so se povzpeli do osrednjega dela severne stene. Do tam so plezali nenavezani in hitro dosegli najstrmejši del stene s strmimi lednimi prehodi. Naleteli so na zelo strm, trd, zglajen led, ki je bil zaradi mraza krhek kot steklo. Zgornji del stene je zaradi takih razmer presenetil s težavnostjo in jih upočasnil. V takšnem terenu niso našli primernega mesta za bivak, zato so plezanje nadaljevali pozno v noč. Po 23 urah gaženja in plezanja so si ob dveh zjutraj oddahnili na dobrem mestu za bivak na ozkem grebenu (6320 m). Naslednji dan so sredi dneva nadaljevali s prijetnim plezanjem v skali in kmalu dosegli severni vrh. Od tam so po grebenu (številni vzponi in spusti) nadaljevali plezanje in gaženje do glavnega vrha. Pozna ura in lepo vreme sta jih pregovorila v bivak le nekaj metrov pod vrhom. Naslednje jutro so ob čudovitih razgledih s pomočjo plezanja navzdol in spustov po vrvi sestopili po Poljski smeri prvega pristopa na Hagshu, na južno stran gore. Sestop se je nadaljeval proti vzhodu, do ledenika med Hagshujem in Hana’s Menom. Med iskanjem najvarnejših prehodov med ledeniškimi razpokami so se držali levega roba ledenika, kar jih je pripeljalo nad strmo steno, visoko dobra dva raztežaja, s široko krajno zevjo na dnu. Z dvema spustoma po vrvi in nekaj plezanja navzdol so veseli dosegli ledenik med Hagshujem in Hana’s Menom. Sledilo je gaženje skorjastega snega, ki jih je spet upočasnilo. Zadnji dve uri sestopa so s pomočjo polne lune vijugali med ledeniškimi razpokami in zadovoljni dosegli ABC.
Preplezane smeri:
– Lažan (5750 m), Vzhodni greben, TD-, max M5, 700 m (cca 2000 m dolžine), 8 h; prvenstvena, 17. 09. 2014;
– Hana’s men, severni vrh (6300 m), Zahodna stena – zahodno rebro, TD, max IV, 1100 m, 6 h + 4 h; prvenstvena, 24. 09. 2014;
– Hagshu (6657 m), Severna stena, ED, 70°-90°, III, 1350 m, 20 h + 4,5 h; prvenstvena, 30. 09. 2014. (Za ta vzpon so prejeli zlati cepin!)
