… meni je bilo vedno najbolj zanimivo iskat nove linije v naših gorah.
Zgodovina slovenskega alpinizma – Peter Mikša: V tokratni epizodi serije Stebri slovenskega alpinizma predstavljamo Gregorja Kresala. V devetdesetih letih je bil med najvidnejšimi predstavniki generacije, ki je slovenski alpinizem popeljala v obdobje sodobnega kombiniranega, drytooling in tudi prostega plezanja. Bil je med tistimi, ki so združevali težke tehnične letne vzpone v gorah, kombinirane smeri v zimskih stenah, ledno plezanje in najtežje prostoplezalne smeri. Gregor je začel plezati sredi osemdesetih let in se že zgodaj uveljavil s številnimi težkimi smermi v Julijcih in Kamniško-Savinjskih Alpah. V Loški steni je s prvenstveno smerjo Mali Koritniški medved zaznamoval prehod iz klasičnega zimskega plezanja v nove, kombinirane smeri. V tistih letih so bile zime še prave in razmere za ledno plezanje odlične – tako je z njegovo pomočjo nastala tudi vrsta prvenstvenih slapov, ki segajo do ocene WI 7–, med njimi Ribomanija, Membrana in Tisa Direkt. V naslednjih letih je bil med tistimi, ki so postavljali temelje drytoolinga. Smeri, kot so Aqualung, Podstreha in VVZ, danes sodijo med prelomnice slovenskega plezanja, saj so dvigale tehnično raven in ocene v smeri M8, M9.
Leta 1995 je skupaj z Miho Kajzeljem opravil prvi prosti vzpon v znameniti smeri Obraz Sfinge v Triglavu, ki je do tedaj veljala za vrhunec tehničnega plezanja v Sloveniji. V športnem plezanju je dosegal vzpone do ocene 8b.
Sodeloval je na številnih odpravah – v Ande, Himalajo, Karakorum, na Svalbard, Novo Zelandijo in v Južno Afriko. Skupaj je opravil okoli 700 smeri, od tega več kot 130 prvenstvenih.
Poleg plezalnih dosežkov je aktiven tudi na področju dokumentiranja in ustvarjanja – s knjigo Zimski vzponi, sodelovanjem pri filmu Sfinga, fotografijami in skrbjo za arhiviranje pustolovščin je pomembno prispeval k ohranjanju spomina na obdobje, ki ga je sooblikoval.
V pogovoru bomo spoznali njegovo pot od prvih smeri do najtežjih kombiniranih linij, njegovo razumevanje alpinistične ustvarjalnosti ter pogled na čas, ki ga je zaznamoval kot eno izmed ključnih imen slovenske plezalske zgodovine.
Posneto v Ljubljani, oktobra 2025.
