Elizabeta Gradnik (1966) iz Mojstrane, rojena Šprager, univerzitetno diplomirana umetnostna zgodovinarka, kustosinja za planinstvo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.
Poročena, mama treh hčera, živi na Bohinjski Beli, članica Planinskega društva Dovje-Mojstrana. Gimnazijo je končala na Jesenicah, v diplomskem delu (1993) se je ukvarjala s slikarjem Slavkom Pengovom. Prve delovne izkušnje je nabirala kot novinarka – pripravnica v Gorenjskem glasu, nato je bila tri leta učiteljica umetnostne vzgoje na Srednji ekonomskoturistični šoli v Radovljici in Gostinski šoli Bled. Od leta 1997 je zaposlena v Gornjesavskem muzeju Jesenice, sprva v Triglavski muzejski zbirki (do leta 2008 je bila vodja enote Kranjska Gora). Avtorica člankov na temo planinstva ter (so)avtorica razstav (stalna razstava Slovenskega planinskega muzeja »Vzpon na goro« in predstavitev Slovenije v nepalskem planinskem muzeju v Pokhari, »Aljažev stolp – 110 let« (2005), »Aleševa šola za nepalske gorske vodnike« (2008), »Trden kakor skala« ob 90-obletnici Turistovskega kluba Skala (2011), »Fotografski poet slovenskih gora« ob 100-obletnici rojstva Jaka Čopa (2011), »Srčni ljudje« ob 100-obletnici Gorske reševalne službe (2012) in urednica razstavnih katalogov.
