Državna (pre)vzgoja planincev, alpinistov in adrenalinskih športnikov

Zakonske spremembe (v tem mandatu še posebno “bleščečega”) zdravstvenega ministrstva, ki so v javni obravnavi kot “zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju,” prinašajo poleg številnih prikritih sprememb tudi podrobno posvetilo adrenalinskim športnikom, od katerih bi lahko zdravstvena blagajna (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) v prihodnje zahteval (tudi) povračilo stroškov zdravljenja v skladu še z opredelitvenim zakonom in zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. V praksi ta zadeva ne more zaživeti zaradi različnih, tudi povsem človeških razlogov. Poleg tega pa država preko svojega podsistema Uprave za zaščito in reševanje direktno plačuje (vojski in policiji) storitve (“taksi”) helikopterskih prevozov “obnemoglih” in nepoškodovanih in bi bilo zaračunavanje poškodovanim res še večji in svetovni svojstven fenomen.
Ker ne verjamemo v naključja in pogledamo, kako ministrstvo za infrastrukturo z zapornicami udriha po planincih in alpinistih, lahko torej povzamemo, da je (prekomerni) turizem dosegel svoje. Tradicionalne dejavnosti se morajo umakniti, da bo lahko vlaganje v turizem doseglo blagostanje za izbrane. Povezavi sta le v tem, da ministrstvi vodita res sposobni “vplivnici”, kar lahko vsak opazi skoraj na vsakem koraku. Le …

Povezava na kateri lahko komentar oddate do 23. 5. 2025. https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=17843&lang=si

ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU

K 33. členu
S predlaganim novim členom se ZZZS daje izrecna pravna podlaga za uveljavljanje povračila stroškov zdravstvenih storitev v primerih, ko zavarovanec med izvajanjem prostočasne aktivnosti s povečano stopnjo tveganja poškodbe povzroči okvaro zdravja. Določba sledi načelu odgovornosti povzročitelja škode, hkrati pa krepi pravno varstvo ZZZS pri upravljanju sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
S predlaganim členom se določa, da obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije stroškov poškodbe izven dela, če je do nje prišlo pri izvajanju prostočasne aktivnosti s povečanim tveganjem za zdravje in varnost, kot so npr. adrenalinski športi, nevarne rekreativne dejavnosti ipd. Te aktivnosti bodo opredeljene v zakonu, ki ureja varnost prostočasnih storitev, kar omogoča jasne in enotne kriterije za presojo tveganja. Takšen pristop sledi načelu sorazmerne odgovornosti posameznika. Če se nekdo prostovoljno in zavestno odloči za dejavnost, pri kateri obstaja objektivno povečano tveganje za poškodbe, ni utemeljeno, da celotno breme posledic nosi javni sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč je upravičeno pričakovati dodatno lastno zavarovanje ali kritje iz drugih virov.
Druga alineja predvideva povračilo stroškov zdravstvenih storitev v primeru, ko je bil posameznik poškodovan v nesreči, ki jo je sam povzročil ali je povzročil ogroženost, zaradi katere so nastali stroški nujnega reševanja (npr. stroški zaščitnih in reševalnih intervencij v gorah zaradi neustrezne obutve). Povrnitev škode zaradi navedenega že predvideva Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10, 21/18 – ZNOrg in 117/22) v 118. členu, v predlaganem členu pa se predvideva tudi povrnitev stroškov zdravljenja v teh primerih.
Ukrep predstavlja preventivno in odgovorno ureditev, ki spodbuja posameznike k skrbnemu in odgovornemu ravnanju pri dejavnostih z večjim tveganjem ter zmanjšuje finančno breme zdravstvene blagajne zaradi poškodb, nastalih v takšnih okoliščinah.
Predlagana ureditev zasleduje cilj večje vzdržnosti zdravstvenega sistema ter uvajanja načela odgovornosti posameznika za lastna tveganja v primerih, ki presegajo okvir običajnega življenjskega ravnanja. Ob tem se zavarovanim osebam ne onemogoča zdravstvena oskrba – ta je še vedno dostopna – vendar se lahko stroški zdravljenja ne krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč iz drugih virov.