… je 8. maja letos zaključil svojo dolgo in bogato življenjsko pot. S svojim plezanjem je vtisnil pečat Dolomitom, smeri kot Via delle Guide (Vodniška smer) v Crozzonu di Brenta pa spadajo med najlepše klasike nasploh. Sam se ga spominjam po steklenici odličnega vina iz kleti njegove koče Brentei, s katero naju je z Alešem Dolencem počastil potem, ko sva v Crozzonu leta 1984 splezala novo Slovensko smer (zelena linija) – sosedo njegove Vodniške. Za res pravo dolomitsko družbo je takrat poskrbel še Tine Mihelič.
Pavle Kozjek
– – –
Bruno Detassis ( Trento , 24. junij 1910 – Madonna di Campiglio , 8. maj 2008 ) je bil italijanski alpinist . Avtor več kot 200 novih poti, vodnik in desetletja upravitelj planinske koče Brentei , njegovo ime pa je še posebej povezano z Dolomiti Brenta.
Rodil se je v delavski družini in že zelo mlad delal kot vajenec ter obiskoval večerno šolo. Pri 16 letih je kot vodilni plezalec preplezal običajno smer Paganella , pri 18 letih pa se je prvič povzpel na Campanile Basso [ 1 ] . Odločil se je, da se bo popolnoma posvetil goram: leta 1935 je opravil izpite za alpskega vodnika, leta 1936 pa za učitelja smučanja. Postal je inštruktor alpinizma na Alpski vojaški šoli v Aosti . V Sestriereju je bil učitelj smučanja za člane Savojske hiše in družine Agnelli , kjer je spoznal Nello Cristian iz Trsta, prvo italijansko učiteljico smučanja: poročila sta se leta 1939 in se preselila v Madonno di Campiglio . Leta 1943 so Detassisa, ki je bil na vojaški službi v Meranu , ujeli Nemci in ga deportirali v koncentracijsko taborišče Oerbke v Nemčiji, od koder so ga Američani aprila 1945 osvobodili. Vrnil se je v Brenta. Po delu v zavetišču XII Apostoli so mu leta 1949 zaupali upravljanje zavetišča Brentei: desetletja ga je vodil z ženo, nato pa z otrokoma Jallo in Claudiom , zaradi česar si je prislužil naziv Varuh Brente . Bruno Detassis je umrl 8. maja 2008 v Madonni di Campiglio v starosti 97 let.
Bruno Detassisov pomen in karizma na italijanski alpinistični sceni 20. stoletja izhajata iz njegovega prestižnega plezalnega življenjepisa, pa tudi iz njegove globoke človečnosti. Detassis ni nikoli prevzel junaškega tona in odnosa, ki sta bila razširjena v letih njegovih velikih dosežkov. Namesto tega je vedno kazal zadržanost, zdrav razum in spoštovanje do gora, ljudi in življenja. Z alpinističnega vidika je dajal prednost eleganci plezalnih poti, varnosti in plezalnemu slogu, ne pa idealu podjetništva, tveganja in težavnosti kot samemu sebi cilju. Leta 1957 se je kot vodja odprave v Trentino odpravil na Cerro Torre in zaobljubil, da bo “naredil vse, kar lahko!” [ 2 ] , nato pa si je na kraju samem zabeležil težavnost podviga in razglasil: “Torre je nemogoča gora in nočem nikogaršnjega življenja ogroziti. Zato vam v vlogi vodje odprave prepovedujem napad na Torre” [ 3 ] .
- Kasneje se je nanjo povzpel še 182-krat, zadnjič pri 79 letih z vodniki Campiglio, da bi proslavili 90. obletnico prvega vzpona na goro.
- “Naredimo vse, kar lahko!” : Torchio, Espen in Valentini, Bruno Detassis. The Guardian of the Brenta , stran 110
- Mojstri, Plezanje je moj poklic , stran 70
Detassis je v Dolomitih odprl več kot 200 smeri , od tega več kot 70 v Dolomitih Brenta. Najbolj priljubljene smeri glede na eleganco, težavnost ali število ponovitev so:
- Pala del Rifugio ( Pale di San Martino ), severozahodni rob, z Ettorejem Castiglionijem, 18. julij 1934
- Sass Maor (Pale di San Martino), južni rob, z Ettorejem Castiglionijem, 26. julij 1934
- Brenta Alta , severovzhodna stena, preko Trenta , z Ulissejem Battistato in Enricom Giordanijem, 14.–15. avgust 1934
- Crozzon di Brenta , stena vzhod-severovzhod, Via delle Guide , z Enricom Giordanijem, 2. avgust 1935
- Croz dell’Altissimo , jugozahodna stena proti severozahodnemu vrhu, z Enricom Giordanijem, 30. julij 1936
- Cima Tosa , vzhodna stran, desni steber, z Giorgiem Grafferjem, 13. avgust 1937
- Piccolo Dain ( dolina Sarca ), jugovzhodna stena, pot Canna d’Organo , z Rizierijem Costazzo, 21.–22. september 1938
Med 10. marcem in 18. majem 1956 je skupaj z bratom Catullom, Angelom Righinijem in Fortunatom Doninijem na smučeh prečkal Alpe, kar je bil doslej še nikoli viden podvig.
Prvi alpinistični prehod Alp sta dejansko opravila Walter Bonatti in takratni kapetan Lorenzo Longo (z odhodom iz Trbiža 14. marca in prihodom v Col di Nava 18. maja). Bonattijev in Longov alpski podvig je FISI – Italijanska zimska športna zveza – priznala kot prvega v zgodovini alpinizma .
Med decembrom 1957 in 1958 je bil Bruno Detassis vodja odprave prve Trentinske odprave v Patagonijo z Marinom Stenico, Catullom Detassisom, Cesarejem Maestrijem , Lucianom Eccherjem, Cesarinom Favo in Titom Lucchinijem.
Kot gorski vodnik je deloval predvsem v Dolomitih in seveda v Brenti, pa tudi na Mont Blancu in Monte Rosi , v Dauphinéju , v Piccole Dolomitih in v Grigni . Izvedel je nešteto reševalnih akcij. Kot gorski strokovnjak, pozoren na potrebe vseh planincev, je bil med ustvarjalci in graditelji Via delle Bocchette .
https://youtu.be/K6m0nFcacws?si=QVaskUXv5xLPT1AY
Vir: https://it-wikipedia-org.translate.goog/wiki/Bruno_Detassis?
