Davo že smuča po Mt. Everestu

Slovenske novice 28. september 2000

Ta del je najmanj problematičen, saj je precej položen, le na številne ledeniške razpoke je treba paziti, zato se nisem oddaljeval od smeri vzpona, je povedal Davo Karničar, potem ko se je z nadomestnimi smučmi spustil od drugega baznega tabora do prvega, se pravi s 6490 metrov na 6000 – Najbolj problematični del, ledeni slap, namerava vzeti skrajno levo, čisto pod zahodno ramo Everesta

Bazni tabor pod Everestom, 26. septembra

Zakaj bi pešačil, če imam s seboj smuči, si je mislil Davo Karničar in med aklimatizacijo že smučal z drugega višinskega tabora na prvega, torej z višine 6490 metrov petsto višinskih metrov niže. »Ta del je najmanj problematičen, saj je precej položen, le na številne ledeniške razpoke je treba paziti, zato se nisem oddaljeval od smeri vzpona,« je povedal Davo, ki je smučal s kratkimi Elanovimi smučmi, tiste, narejene posebej zanj, pa je pustil v drugem višinskem taboru. Če bo šlo vse po načrtih, jih bo jutri prenesel v tretji višinski tabor in nato z njimi odsmučal do prvega. Davo je še vedno prepričan, da se da z nekaj sreče presmučati tudi Ledeni slap in sicer po skrajni levi strani, gledano z baznega tabora, torej čisto pod zahodno ramo Everesta.
Vreme nam je zelo naklonjeno, tako da aklimatizacija na gori poteka po načrtih. Sneg, čez noč ga je zapadlo približno 30 centimetrov, je alpinistom preprečil vzpon do drugega višinskega tabora le v četrtek, od takrat pa je vsak dan jasno. V četrtek so naši štirje višinski nosači postavili tudi drugi tabor, ki bo nekakšna baza, saj bomo Slovenci na višini 6490 metrov imeli štiri šotore z veliko opreme in hrane (dve korejski odpravi imata postavljenih kar 12 šotorov in dve veliki jedilnici). Iz baze se bodo alpinisti namreč povzpeli naravnost do drugega višinskega tabora, na enki pa bo šotor ostal za vsak primer in za shranjevanje opreme.
V petek so se naši alpinisti razdelili v dvojice in odslej bodo tako osvajali goro. Najprej sta se proti dvojki podala Davo Karničar in Franc Oderlap, drugi višinski tabor pa sta dosegla prej kot v šestih urah. »Ravno sva se najedla polente in klobas. Podirava kupček,« sta se dobre volje oglasila po postaji. »Tu je prava idila. Šotori so postavljeni na varni ploščadi v zgornjem delu Zahodne globeli, dvajset korakov stran teče potoček, imava sonce, kaj še hočeš več,« je bil navdušen naš ekstremni smučar.

Plazovi zahtevali štiri žrtve
Ker je Ledeni slap zelo aktiven, meritve pred leti so pokazale, da se premika tudi do meter, se razmere v njem stalno spreminjajo. Tako so naši alpinisti doživeli, da se je večtonska ledena gmota zrušila na smer in uničila štiri skupaj zvezane lestve, ki so omogočale prehod čez serak. Da seraki in plazovi nimajo urnika, smo lahko doživeli na svoji koži v petek zvečer, ko se je utrgal plaz z Lo Laja in je snežni piš popolnoma prekril bazni tabor. Čez noč slišimo pokanje ledenika, izginila pa je tudi velika skala ob jezeru, iz katerega zajemamo vodo za bazni tabor. Premikanje ledenika jo je namreč potisnilo v jezero. Zaradi velikih temperaturnih razlik poslušamo plazove noč in dan, tako z Lo Laja, zahodne rame Everesta in z Nuptseja pa še vedno visijo velikanski ledeni in snežni balkoni, ki grozijo, da se bodo zrušili. Te dni pa so plazovi v Himalaji zahtevali že štiri žrtve. Z Lotseja je plaz odnesel Rusa, člana ekspedicije, ki osvajajo Lotse z južne strani, v nedeljo pa je plaz s pobočja Čo Oja odnesel tri šerpe.

Z drugega višinskega tabora se še bolje vidi zahodna stena Lotseja, pod katero je speljana smer na Everest, ki pa je še v celoti prekrita s snegom. Dokler ne bo splazena, je hoja s tretjega višinskega tabora proti južnemu sedlu čista loterija. Vendar so poznavalci prepričani, da se bo s takim vremenom v enem tednu Lotsejevo pobočje splazilo. Tudi proti tretjemu višinskemu taboru so se v petek Korejci (oziroma njihove šerpe), ki so v bazo prišli dva do tri tedne pred nami, podali sila previdno, smer pa so opremljali več dni.
Matej Flis in Grega Lačen sta dve noči prespala na dvojki. »Tako je vroče v tem kotlu, da imava za nekaj časa dovolj višinskega sonca,« sta sporočila in v bazo prinesla tudi prve posnetke, narejene s kamero na čeladi s katero bo Davo posnel svoje smučanje. V drugem višinskem taboru je prespal tudi zdravnik Jurij Gorjanc, ki namerava imeti svojo »ambulanto« kar na tej višini, saj bo tako najhitreje na voljo, če bo potrebno komu nuditi pomoč. Zanimivo pa je, da vseh 30 Korejcev nima s seboj niti enega zdravnika. V nedeljo sta se odpravila s prvega višinskega tabora na drugega tudi Tadej Golob (tri dni je moral zaradi slabega počutja počivati v bazi) in Urban Golob, ki sta se danes zadovoljna vrnila v bazo. Medtem ko je čez dan, ko sije sonce, vroče, pa postajajo noči vse hladnejše. Kot je povedal Grega Lačen, je bilo v šotoru na višini skoraj 6500 metrov čez noč okoli minus sedem stopinj, zunaj pa okoli minus dvajset. Ponoči pade temperatura pod ničlo tudi v baznem taboru, tako da smo že ob petih popoldne oblečeni v tople puhovke.
Šerpe so včeraj na goro odnesli tudi dvajset kisikovih jeklenk, ki naj bi jih alpinisti začeli uporabljati na četrtem višinskem taboru. Ker je smer do tretjega višinskega tabora že opremljena z vrvmi, Davo in Franc jutri z vzponom naj ne bi imela težav. Smer s trojke na štirico pa naj bi začeli opremljati naši štirje šerpe in alpinisti. »Če se bo nadaljevalo tako vreme, bi vrh lahko dosegli v dveh, treh tednih,« je prepričan Karničar.

Maja Roš