Dave MacLeod: Vsako leto pripravim predstavitveni video za @mountainfestival in si ogledam na stotine poslanih gorskih filmov. Vedno več jih govori o podnebnih spremembah, ki se dogajajo prav zdaj – sneg, led, ledeniki, izguba biotske raznovrstnosti. Skoraj vsi ti filmi nosijo isto sporočilo: strasten poziv k ozaveščanju, ki mu sledi prošnja, naj nekdo drug ukrene nekaj glede tega.
Ko sem nehal leteti, sem prihranil veliko denarja, ki ga nisem porabil za potovanja. Z denarjem sem kupil rabljen električni avto. Nikoli si nisem mislil, da bom kdaj imel tako lep avto. Polnjenje me stane 5,25 funta za vožnjo 300 milj na elektriko, ki jo pridobivam(o) iz obnovljivih virov. V svoj stari avto sem ves čas točil 60–70 funtov bencina, da sem prevozil enako razdaljo! Prednosti?
Po desetih letih gledanja teh filmov in opazovanja, kako emisije ogljika še naprej naraščajo po ravni črti navpično navzgor, lahko rečem: to ne deluje. In nikoli ne bo delovalo. Bodimo iskreni. Zato že leta razmišljam, kaj bi sploh lahko delovalo. Ne trdim, da imam čarobni odgovor, a vseeno želim deliti svojo perspektivo.
Greta Thunberg je poskusila s pristopom »spremembe povpraševanja«. A politiki in direktorji podjetij ne poslušajo takšnih pozivov. Ta vrsta povpraševanja nima učinka. Edino povpraševanje, ki ga upoštevajo, je tisto iz ekonomije – kdo kupuje in kdo ne. Morda je to vzvod, ki ga moramo potegniti, če želimo doseči spremembe. Velike korporacije se nikoli ne bodo prostovoljno odpovedale dobičku – tudi če Mona Lizo polijemo z juho. Še vedno kupujemo letalske karte, bencinske avtomobile (po cestah in poljih, tudi eko, pa se vozijo traktorji na starodizelski črnoparni pogon, op. obj.), jagode, ki so zjutraj priletele iz Valencie, in govedino, hranjeno s sojo, pridelano na pepelu deževnega gozda. Zato bodo te stvari še naprej prodajali.
Če jih ne bomo kupovali, bomo pritegnili njihovo pozornost hitreje, kot lahko izgovorite »cena delnice«. Pred leti sem se nehal prevažati z letali. Pogrešam potovanja, a sem vedel, da če bom še naprej signaliziral, da želim kupovati fosilna goriva, jih bodo še naprej črpali – zame. Ljudje mi pogosto rečejo: »Kaj je smisel? Ta let bo tako ali tako poletel.« Da bo – razen če enako stori celo letalo, polno ljudi. Ali boste to storili ali ne, je vaša odločitev. Ni treba Exxonu ali BP-ju razlagati svojih podnebnih želja. Že vedo – iz vašega potega kartice. Dokler bomo še naprej kupovali fosile za kurjenje, bo graf ogljika še naprej rasel. Po ravni črti.
Če povzamemo: ste pripravljeni sami prenehati hoditi na gore, hribe in planine z najvišjega parkirišča in spodbujati tudi druge k temu? Bodo (res) v planinskih in alpinističnih šolah, na gorskovodniških in drugih organiziranih tečajih ter taborih s svojim vzgledom kazali (svoje) okoljsko zavedanje? Namesto do Črnega Kala (spet) na Turnc?
