Ob omejevanju cestnega prometa nove možnosti jadralskih padalskih preletov nad Julijci in Karavankami — Vitranc znova odprt
Z odprtjem nove sedežnice na Vitrancu se je za jadralne padalce spet začelo nekaj, kar je bilo zadnja leta skoraj nemogoče: varen, hiter in zanesljiv dostop na klasično krilo, ki je za resne prelete bistveno težje od lahkih hike&fly kompletov. Kot pravi Jani Horvat, kot Janez tudi nekdanji borovški župan, eden najbolj predanih lokalnih pilotov: »V soboto (27. junij 2026) je bil dan za Alpe. Hvalabogu smo dočakali otvoritev nove sedežnice in spet lahko letimo z Vitranca tudi s pravo opremo za prelete, ki je do trikrat težja kot ta za hike&fly … In če kdaj, nam je danes jadralcem na krilih termike bog vetra podaril en prečudovit dan.«
Nova sedežnica pomeni, da se Vitranc po dolgih letih znova vrača na zemljevid resnih preletnih izhodišč (na zemljevidu TNP ga sicer še ni med označenimi vzletišči — morda pa je dovolj mejno območje, a časi, ko so nadzorniki kar po objavah pisali kazni padalcem, so pač mimo… ). To je pomembno iz več razlogov: omogoča prelete proti Karavankam, prek Golice in Stola, odpira klasično linijo proti Julijcem, čez Mojstrovko, Prisojnik in naprej proti Trenti, omogoča povratne krožne lete, ki so bili prej logistično skoraj nemogoči, zmanjšuje pritisk na občutljive dostopne poti, saj se piloti ne vzpenjajo več peš z veliko opreme.
Vitranc je nova sedežnica — kot pravijo lokalni piloti — »vrnila hrib v igro«.
Horvatov zapis lepo ujame občutek, ki ga piloti poznajo: ko se odpre dan, ko »bog vetra podari prečudovit dan«, se Vitranc spremeni v vzletno točko velikih ambicij.
Jani Hrovat je eden tistih lokalnih pilotov, ki so zrasli pod Vitrancem in ki hrib razumejo kot del identitete. Njegov zapis ni le opis letenja, temveč izraz dolgoletne povezanosti z gorskim okoljem, ki ga je oblikovalo: je jadralni padalec z več kot 170 km preleta, nekdanji tekmovalec v alpskem smučanju, zmagovalec tradicionalnega korenškega veleslaloma, preplezal je številne klasične smeri v Julijcih, je aktiven član lokalne skupnosti in promotor gorskega življenja.
Horvat je eden tistih, ki razumejo, da je Vitranc več kot hrib — je izhodišče, simbol, domača gora. Njegov zapis o »prečudovitem dnevu« je zato več kot le opis dobrih pogojev: je izraz vrnitve starega gorskega ritma, ki ga je nova sedežnica ponovno omogočila.
Ker je razvoj infrastrukture tesno povezan z lokalno politiko, velja še enkrat omeniti tudi taistega Janeza Hrovata, nekdanjega župana Kranjske Gore, ki je projekt nove sedežnice podpiral kot del širše vizije razvoja občine …
