pionir argentinskega alpinizma in človek Patagonije
(1940 – 2026)
Argentinski in južnoameriški alpinizem je 1. avgusta izgubil eno svojih najpomembnejših osebnosti. V 86. letu starosti je umrl Carlos Evaristo Comesaña, človek, ki je več kot šest desetletij soustvarjal zgodovino Patagonije, Andov in himalajskih odprav. Bil je pionir, raziskovalec, mentor in eden tistih redkih alpinistov, ki so s svojim delom oblikovali etiko in kulturo plezanja v Argentini.
Comesaña je skupaj z Joséjem Luisom Fonrougeom 16. januarja 1965 opravil prvi argentinski vzpon na Fitz Roy, in to po legendarni Superkanaleti – smeri, ki je še danes ena najčistejših linij v Patagoniji. V času, ko so prevladovale težke, počasne odprave, sta se odločila za slog, ki je bil desetletja pred svojim časom: alpski slog, samo dva človeka, hitrost, minimalna oprema.
V steni sta preživela 70 ur, plezala z usnjenimi čevlji, nahrbtniki in dvajsetimi klini. Velik del smeri sta preplezala simultano, kar je bilo leta 1965 skoraj nepredstavljivo. Na vrhu je Fonrouge našel vponko iz francoske odprave Terray–Magnone (1952) in ga zamenjal za argentinski trak. Spust v nevihti je dokončno potrdil, da je bila njuna tura prelomni trenutek svetovnega alpinizma.
Comesaña je prvič prišel pod Fitz Roy leta 1958, pri komaj 18 letih. Ta obisk je določil njegovo življenje. V naslednjih desetletjih je postal eden najboljših poznavalcev Patagonije: sodeloval je pri prvih vzponih na Agujo Guillaumet, opravil je prvi vzpon na Cerro Rincón, raziskoval je Hielo Patagónico Sur, dolino reke Túnel, Riso Patrón, Dos Hermanos in druge odmaknjene predele, spodbujal je odprave v območja, ki so bila takrat skoraj povsem neznana.
V Patagoniji ni bil le plezalec, temveč raziskovalec in kronist. Njegova radovednost je bila neizčrpna, njegov vpliv pa trajen.
Comesaña je bil znan po svoji nepopustljivi etiki. Ostro je nasprotoval »alpinizmu osvajanja« in zagovarjal spoštovanje narave. Bil je zagovornik prostega dostopa do gora in nasprotnik umetnega spreminjanja sten. Ko je izbruhnila razprava o spornih klinih na Vii del Compresor na Cerro Torre, je bil pripravljen plačati helikopter, da bi jih odstranili.
Za njega gora ni bila objekt za premagovanje, temveč prostor prijateljstva, odgovornosti in resnice.
Leta 1971 je vodil tretjo argentinsko odpravo na Everest. Sprva je načrtoval vzpon brez dodatnega kisika skupaj s Fonrougeom, a ga je vloga vodje prisilila, da je lastne ambicije podredil ekipi. Odprava je dosegla 8000 metrov, a jo je prezgodnji zimski vihar prisilil k umiku. Comesaña so morali evakuirati zaradi začetnih ozeblin – dvojne čevlje je namreč posodil soplezalcu.
Vzpon je sam opisal kot »časten neuspeh«: brez žrtev, z ohranjeno etiko in z izkušnjo, ki je utrdila argentinsko himalajsko tradicijo.
Po hudi prometnem nesreči leta 1980 je moral opustiti tehnično plezanje. Svoj raziskovalni duh je preusmeril v jadranje in kajakaštvo. Poklicno je deloval v mednarodnih finančnih institucijah, živel v Milanu, New Yorku, Santiagu, São Paulu in zadnja desetletja v Fortalezi v Braziliji.
A Patagonija je ostala njegova duša. V zadnjih letih je mlade spodbujal k iskanju »deviških vrhov« in k ohranjanju klasične raziskovalne tradicije.
S partnerko Jenny Monelos sta imela pet otrok: Martina, Pabla, Maleno, Carlosa in Santiaga. Njegova družina je sporočila, da bodo njegove pepel raztrosili pri Piedra de Fraile, pod Fitz Royem – tam, kjer se je pred 61 leti začela njegova zgodba.
