Čeprav se zdi, da bagerji nimajo kaj iskati na ledenikih, se na največji led(e)ni planoti Alp – Plaine Morte – vsako leto odvija prav takšna operacija. Ne gre za gradnjo smučišč ali turističnih atrakcij, ampak za zaščito dolinskih skupnosti pred hudimi naravnimi nesrečami.
Kaj je Plaine Morte?
Ledenik se nahaja v kantonu Valais v Švici, blizu smučišča Crans-Montana.
Ime pomeni “mrtva planota” – in je presenetljivo dobesedno.
Za razliko od tipičnih ledenikov z razgibano topografijo je Plaine Morte raven (skoraj) kot biljardna miza z nakloni pod 5°.
S površino okoli 5 km² velja za največjo led(e)no planoto v Alpah.
Ta morfologija je ledenik v preteklosti naredila težko dostopen, celo “nevaren in neuporaben” – kar pojasnjuje njegovo ime.
Zakaj je pod budnim očesom znanstvenikov?
Zaradi dobre dostopnosti prek žičnic predstavlja odličen naravni laboratorij.
Že desetletja privablja glaciologe in hidrogeologe, ki spremljajo taljenje in spremembe v ledeniški dinamiki.
Grožnja: glacialna jezera in nenadni izpusti
Zaradi ravne površine se na ledeniku nabirajo supra in epiglacialna jezera (žepi), ki nastajajo iz talilne vode.
Pri običajnih ledenikih voda odteka po strmih pobočjih – tukaj pa stoji.
V preteklosti so jezera počasi izginjala skozi naravne ledeniške kanale. A od leta 2011 naprej so se začeli pojavljati GLOF-i (Glacial Lake Outburst Floods) – nenadni izpusti vode zaradi porušitve ledeniških pregrad.
Izpraznitve v 2011 in 2018 so povzročile velike poplave in škodo v dolvodnih dolinah.
Po teh dogodkih so se odločili, da se vsako leto z bagerji v ledenik izkoplje umetni odtočni kanal, ki omogoča kontrolirano praznjenje vode iz največjega jezera.
Namen posega je zmanjšanje hidrološkega tveganja za prebivalce spodaj.
Poleg kanalov deluje tudi sistem senzorjev in spremljanja jezerske dinamike, da lahko zgodaj zaznajo morebitno nevarnost.
Narava in tehnika z roko v roki
Čeprav se bagerji na ledeniku morda komu zdijo kot poseg v divjino, ne smemo pozabiti, da so Alpe gosto naseljene, močno obiskane in pod vplivom podnebnih sprememb. Včasih je treba naravi malce pomagati, da ohrani ravnovesje — še posebej tam, kjer ogroža življenja.
