Naslednjič, ko odpreš pipo, pomisli na njih
Ste se kdaj vprašali, zaradi česa bi človek tvegal življenje, ko bi pred osmimi stoletji visel v steni?
V švicarskih Alpah se od 13. stoletja dogaja nekaj neverjetnega. Prebivalci kantona Vallais so začeli graditi “bisse” (namakalne) kanale, v celoti izdelane iz lesa. Samo pomislite: kanali so dobesedno viseli v stenah, delali in tesali pa so jih s srednjeveškimi sekirami, vrvmi in takratnimi klini. Predstavljajte si danes delovišče, kjer delavci, ki hodijo po majajočih se tramovih brez plezalnih pasov, viseči v ničemer nosijo orodje in material in tako ure in ure, da bi vodo spravili na polja v doline. Marsikomu nikoli ni uspelo priti domov, da bi gledal rast.
Zakaj tako tvegati? Preprosto: brez teh kanalov ni vode. Brez vode ni žetve. Brez žetve ni preživetja.
Danes še obstaja veliko teh “poljubčkov,” ki so postale planinske poti. Vrtoglava zapuščina, ki nas opominja, kako daleč lahko gre človeška iznajdljivost, ko kliče nuja. Znajdljivi Švicarji jih znajo prodajati tudi kot turistični produkt preteklosti. Podobne vodne kanale najdemo povsod po svetu.
Zakaj pa pri nas sedaj delamo ravno obratno odvajamo vodo, kot da je ne potrebujemo, saj lahko vsak čas v trgovini kupimo vse (z vodo v plastenkah vred). Je čas poplav in je čas suše! Kaj je huj(š)e?
