Kanzelgalerie: nova cestna varnostna galerija na B180 prinaša večjo varnost v enem najneuralgičnejših odsekov Reschenstraße
V vsak razvoj, pa naj bo to turističen ali gospodarski, mora biti vpeta tudi infrastruktura. Če smo opazovali, kako so se prebivalci (pa recimo na predvolilno vse bolj vročem bovškem / na kamniško akademsko bluzenje s predori …) odzvali in uprli gradnji galerij in zahtevali predor / ostali odprtih ust ob fantaziji in nas je kljub temu preplavil val množičnega turizma, je morda prav, da pogledamo še kam drugam, tja kjer znajo rečni pesek uporabiti za kaj koristnega …
Na B180 Reschenstraße, ključni prometni povezavi med Tirolsko in Južno Tirolsko, se zaključuje eden najzahtevnejših infrastrukturnih projektov zadnjih let: 403‑metrska varnostna galerija Kanzelgalerie, ki jo v imenu dežele Tirol izvaja podjetje Berger & Brunner. Gre za objekt, ki bo dolgoročno izboljšal varnost na odseku, kjer so strma pobočja, padajoče kamenje in ozka cestna geometrija že desetletja predstavljali stalno tveganje.
Gradnja galerije poteka med km 26,00 in km 26,80, kjer se bo v prihodnosti zapolnila vrzel med obstoječo Tschingelsgalerie in novo Kanzelgalerie. To pomeni, da bo celoten odsek dobil enotno zaščito pred padajočim kamenjem, skalami in snežnimi plazovi (pa še plužiti ga ne bo treba).
Projekt vključuje: 403 m dolgo galerijo (km 26,325–26,728), talne in pobočne podporne zidove na obeh portalih, novo talno podporno steno med km 26,08–26,15, obsežen izkop, pri katerem se odstranjujejo stare betonske stene, žična varovala in se prestavljajo višje, 80° strme odkope, ki ponekod presegajo 35 m višine …
Gre za izjemno zahteven poseg v gorski prostor, ki zahteva natančno geotehnično načrtovanje in stalno spremljanje stabilnosti pobočja.
Tehnični obseg del
Mikropiloti: 23.000 (tekočih) metrov
Beton: 16.000 m³
Armatura (jeklo za beton): 2.300 ton
Sidra za stabilizacijo pobočja: 20.000 tekočih metrov
Brizgani beton in mreženje pobočja: 10.000 m²
Zasipni / hrbtni material: 32.000 m³
Gramoz: 9.000 m³
V kontekstu tega primera o velikih cestnih posegih v alpski prostor — od varnostnih galerij do masivnih odkopov — se velja spomniti (za čisto majčkeno primerjavo) tudi domačega »velikega projekta«, ki je pred dobrim desetletjem za trenutek zaživel v diplomskem kabinetu Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (kot lahko le nemočno opazujemo ob »obnovi« imajo njihovi izšolani strokovnjaki, sedaj DRI-jevci kar »neverjetno strokovno toleranco« — večina naših težav torej izvira iz šolstva?).
Kamničan Edvard Lavrič, takrat še študent geodezije, je leta 2014 zasnoval novo cestno povezavo med Kamnikom in Železno Kaplo, ki bi pod Kamniškimi, Savinjskimi, Jezerskimi in Belskimi, gorami povezala Kamniško Bistrico, Logarsko dolino in Matkov kot z Avstrijo. Projekt je bil tehnično dovršen, kartografsko natančen in — vsaj na papirju — izvedljiv.
Lavrič je predlagal: štirikratni spiralni dvig v Predbeli (premer 420 m, +200 m višine), predor Planjava (5.998 m) do Logarske doline, podzemno garažo za obiskovalce Logarske, predor Matkov kot (5.263 m) do Belske Kočne v Avstriji, skupno 18,3 km nove trase, ocenjeno vrednost 400 milijonov evrov.
V diplomi je po mnenju strokovnem mentorjev obdelal vse: Nature 2000, geologijo, potresno ogroženost, hidrografijo, erozijo, prometne normative, kartiranje večnivojskih objektov. Njegova ideja je bila: hitrejša povezava, turistični razvoj, odprtje Logarske doline, nova alpska znamenitost.
Toda projekt je (hvalabogu) ostal tam, kjer je nastal — v akademskem predalu. Danes deluje kot opomnik, kako hitro se lahko v alpskem prostoru rodi ideja o »razvoju«, ki je le na papirju logična, v naravi pa bi pomenila nepopravljiv poseg.
Projekt Kanzelgalerie je realen tehnično impresiven in velik poseg v alpski prostor. Odstranjevanje celotnih skalnih struktur, prestavljanje zaščitnih ograj, 70‑metrski odkopi in masivni betonski elementi kažejo, kako daleč (lahko) gremo, da ohranimo cestno infrastrukturo v gorskih dolinah.
PN
