EPIcenter, september 2006
Alpska možina – kraljica planin
Čeprav alpska možina (Eryngium alpinum) spada med kobulnice, nas zaradi nenavadnega socvetja, ki je obkroženo z ogrinjalom slikovito oblikovanih in kovinsko modro obarvanih listov, spominja na osate. Bohinjci jo imenujejo kraljica planin.
“Ali poznaš alpsko možino ametistove barve z visoko dvignjeno, pustolovsko cvetno glavo in srednjeveško prikupno čipkasto nabornico, ki je v knjigi rastlinskih noš pač brez primere?” (Julius Kugy: Iz minulih dni)
Najbolj znana nahajališča v Sloveniji so na Črni prsti in na Poreznu, v devetnajstem stoletju pa so jo našli tudi na Golici v Karavankah. Leta 1841 jo je tam nabral muzejski kustos Henrik Freyer za herbarijsko zbirko Nemška posušena flora (Flora exsiccata Germanica). Petdeset let kasneje je botanik Wilhelm Voss napisal, da je alpska možina na Golici redka, ker so jo pastirji “zaradi izboljšanja sena” skoraj iztrebili. V strokovnem članku, napisanem v nemščini, je zapisal, da jo pastirji imenujejo zaspanka in da pripovedujejo, da so jo polagali v zibelke nemirnim otrokom. Prinesla naj bi jim mirno spanje.
Skorajšnje izumrtje
Botanik Alfonz Paulin je alpsko možino v začetku dvajsetega stoletja nabral za zbirko Kranjska posušena flora (Flora exsiccata Carniolica) in na herbarijskem listku zapisal, da je v osemdesetih letih 19. stoletja na Golici rasla še v velikih množinah, zdaj pa je skoraj iztrebljena, saj so jo pastirji brezobzirno ruvali in prodajali turistom. Omenja nahajališča na Črni prsti, kjer so jo pastirji prav tako začeli nabirati in prodajati planincem. Ko so odprli bohinjsko železnico, se je obisk Črne prsti zelo povečal.
Vprašljivo pojavljanje v Karavankah
V herbarijski zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije se je ohranil primerek, ki ga je zdravnik in botanik Jurij Dolliner nabral v 19. stoletju na Storžiču. To je edini podatek, da alpska možina raste v Kamniško-Savinjskih Alpah. Prav tako tudi na Golici zaspanke verjetno ni več in njeno pojavljanje v Karavankah je danes vprašljivo. Pri nas jo zagotovo najdemo le v Julijskih Alpah.
Za srečo v ljubezni
Z možino so povezana različna verovanja. Njena korenina naj bi prinašala srečo v ljubezni. V nemško govorečih deželah jo imenujejo moška zvestoba: zaradi redkosti in ker je podobna bodečim osatom.
V Juliani je alpska možina ena od rastlin, ki se je v vrtu udomačila in lepo uspeva. Konec julija in začetek avgusta krasi kar nekaj gredic. Raste tudi pred spominsko ploščo ustanovitelju vrta.
Dr. Nada Praprotnik, muzejska svetnica, vodja Kustodiata za botaniko in vodja alpskega botaničnega vrta Juliana, Prirodoslovni muzej Slovenije
Vir: https://socasnik.si/upload/publikacije/epicenter-9-2006.pdf
