Ljubezen do gora je lahko tudi usodna …
Alpinistu
Mu tuja nista delo, trezna glava,
vse vedno znova skrbno načrtuje;
vendar dolina mirna ga ne uspava,
čim večkrat v gore daljne odpotuje.
Neskončno lepa tam neba modrina,
mu misel s ptico, vetrom v dalj odnaša,
v srce opojno srečo mu prinaša,
ne seže v drob mu mraza, skal ostrina.
Za slave luč je čas, za svetle bliske,
za vzklike, rok neštetih tople stiske
in čas za samost gor v ledeni steni,
tu sebe premaguje v silni vnemi.
Deviška gora mu je najbolj ljuba;
še zadnji vzpon – dočaka ga poguba.
Alenka Mihorič, 2009
(prva objava)