VSEBINA
5 Veliki pionirji alpinizma (XVIII. del)
10 O alpinizmu
13 Ob letošnjih nesrečah
15 Iščimo to, kar nas združuje …
22 Zgodovina lednega plezanja
26 Velike stene BiH (V. del)
30 Srečanje v La Berardu
30 Yosemite 83
33 Odprava v Cordillero Real
35 Mountain 91, 92; Alpin Magazin 7-9; Bergsteiger-Mountaineer 35
39 Smrtne nesreče 1969-1983
45 O Nejčevem stolpu
46 Spoznavajmo našo organiziranost
49 Meditacija za dvig morale
RESNICA O RESNICI
Učeno razlago besede informacija bomo tokrat izpustili. Nekoč v pionirskih časih Divjega zahoda je na primer Indijanček Mali Hyawata na bližnjem razglednem hribčku zakuril ogenj in strokovno oddal nekaj dimnih signalov. Hip kasneje so v taboru Siouxov dobili nedvoumno in učinkovito sporočilo: Prihajajo belci, bežite, spet bodo počenjali svinjarije.
V zakladnici besednega in pisnega orožja zoper neznanje, skrivanje resnic, privilegije in drugo je vedno dobrodošla pravočasna in razumljiva informacija. Lahko je seveda tudi bumerang ali pa krhka lesena zagozda v krhki špranji, saj živimo na nemirnem planetu, kjer so načrtne dezinformacije, molk ob nepravem času ter bežne in zamegljene govorice del naše vsakdanjosti, ki nas bega in še naprej drži v nevednosti.
Podobno, čeprav v lažji bolezenski obliki je z informiranjem o prostem plezanju. Ta novorojenček, ki kričeče oznanja svoj pohod okoli sveta, je iz vragsigavedi kakšnih razlogov ubral nepotrebna križeva pota mimo Planinskega vestnika, brez diapredavanj na kakšni Elektro-fakulteti in pristal pri sfriziranem halo efektu skozi Alpinistične novice. Zato je bilo na srečanju predvojnih in povojnih alpinistov-veteranov na mnogih ustih čutiti trpek priokus našega ne dovolj zrelega planinsko-informativnega kakija. Seveda pa se je treba sprijazniti tudi z resnico, da so v vsaki generaciji alpinistov tudi mešane generacije posebnežev. V družbi ali navezi naletimo na bistre, široko in globoko dojemljive, vedno ukaželjne, oglasi se prenekateri alpinistični ata; so pa tudi mestni škrici, dosmrtni zamerljivci, uničevalci vinskih zalog in tisti pod točko razno.
Spričo tega bi morali poklicani vsekakor počasi in strpno razložiti zgodovinske korenine prostega plezanja, njegove vzpone in padce, potrebo po športizaciji in tudi, kako je prav prosto plezanje postalo ptič Feniks, oplemeniten z zatiči, metulji, magnezijevim oksidom in copatkami z občudovanja vrednim tornim količnikom. Na koncu, vendar ne nazadnje: prosto plezanje je kot »umor nemogočega« ubralo drugačne stezice, kot jih je predvideval alpinist mejnih situacij in graščak na južnotirolskem gradu Juval, Reini Messner. Zakaj? Vzornik nemških prostašev, pokojni učitelj Reinhard Karl, se je napol glasno strinjal s trditvijo Klausa Hoija, da je to novo plezanje izgubilo le malo čara tveganja in duha pustolovščine. Potem je torej v grehu še prisoten izvirni greh!
Še vprašanje: kdo ali kaj je krivo, da reševalci in starejši alpinisti še vedno ne poznajo prostega plezanja in ga odklanjajo, čeprav je že štiri leta krepko prisotno in se je v tem času zgodila pri tem le ena malo hujša nesreča? V prostem plezanju ni primesi, ki bi bile skregane z alpinistično etiko ali bi imele kakršnekoli druge moralne črne luknje. Pri tem je le nekaj postavljanja pravil igre, vendar vse v obsegu dobrodošle manjše epidemije, ki je ravno pravšnja, da poveča odpornost alpinizma na veliko hujše bolezni našega sodobnega časa.
Bine Mlač
ALPINISTIČNI RAZGLEDI številka 18, interno glasilo slovenskih alpinistov.
Prispevke pošiljajte na naslov: Planinska zveza Slovenije, Komisija za alpinizem, ALPINISTIČNI RAZGLEDI, Dvoržakova 9, 61000 LJUBLJANA. Osemnajsto številko so pripravili: Jani Bele, Janez Bizjak, Vojko Bučer, Marko Fabčič, Milan Gladek, Elo Jesenovec, Luka Karničar, Stane Klemenc, Aleksander Kogovšek, Irena Komprej, Pavle Kozjek, Marko Kragelj, France Malešič, Branimir Maltarič, Janez Marinčič, Peter Markič, Nada in Bine Mlač, Bojan Pollak, Igor Radovič, Pavle Šegula, Igor Škamperle, Ivan Štornik, Iztok Tomazin, Žarko Trušnovec, Janez Vozel in Slobodan Žalica.
