NOVE SMERI v Raduhi in Peci so lani preplezali člani AO Prevalje Peruš, Vidali, Jurhar, Smrečnik, Dihpol in Kalčič.
AO Prevalje je lani izvedel tridnevni zimski tečaj na Uršlji gori in odpravo v Avstrijo. Obiskali so Grosglockner, Venediger in Lienške Dolomite. Člani odseka so preteklo leto izvršili večje število plezalnih vzponov do V. težavnostne stopnje.
AKADEMSKO planinsko društvo pripravlja samostojno odpravo v Ande. Če bodo uspeli dobiti denarna sredstva, nameravajo še letos odpotovati v Ekvador. Ta del Andov doslej še ni bil dosti obiskan.
BARBKA LIPOVŠEK (Akademski AO) in Helena Lužarjeva (AO Kamnik) sta lani oktobra preplezali centralni steber v Dedcu. Čas plezanja 5 ur.
SEVEROZAHODNI RAZ Debele Peči sta 1. 10. 1981 preplezala v prvenstvenem vzponu Klavdij Mlekuž in Rado Košir (oba AO Mojstrana). Višina stene je 400 m, ocena III, mestoma IV.
SFINGA: Na kraju poletne sezone 1961 je bila naveza Mahkota-ing. Fajdigova-Sazonov (vsi AO Ljubljana-matica) še enkrat v Sfingi. Mahkoti je uspelo preplezati dva nova raztežaja nad mestom, ki ga je pred leti dosegla naveza Šara-Levstek. Drugi raztežaj drži preko 5 m strehe. Ta je doslej veljala za največji problem v smeri. Vendar težave nad njo niso nič manjše in stojišče je skrajno slabo.
VZHODNO STENO Bovškega Gamsovca sta v prvenstvenem vzponu preplezala 21. januarja 1962 Tone Sazonov in Ljubo Juvan (oba AO Ljubljana matica). Smer poteka po veliki grapi nad bivakom pod Luknjo.
JUŽNO STENO Planjave so v prvenstvenem vzponu preplezali 21. januarja 1962 Tone Škarja, Pavle Šimenc, Jožica Trobevšek in Jože Grabljevec (vsi AO Kamnik). Smer poteka iz Repovega kota po stebru direktno v veliki vijak pod Sukalnikom. Od tu po sneženih pobočjih na vrh Planjave.
FRANCOSKE ocene A in E za tehnično plezanje bi bilo morda umestno uporabljati tudi pri nas. Stare ocene (I-VI) bi uporabljali samo za prosto plezanje. Tako bi se izognili razvrednotenju nekaterih smeri, ki zaradi obilice klinov »postajajo lažje«. Nekateri naši plezalci so n. pr. izjavili, da je smer Debelakove v Špiku težja kot Aschenbrennerjeva v Travniku. Potrebno je upoštevati, da se je po 40 ponovitvah v Travniku nabralo precej klinov, smer Debelakove pa je izrazito presto plezanje in je manj obiskana.
Ljubo Juvan
AKADEMSKO PLANINSKO DRUŠTVO V LETU 1981
14. januarja 1962 je imelo Akademsko planinsko društvo svoj XIII. redni občni zbor. Problematika društva, ki se je v zadnjih letih, predvsem po zaslugi svojega alpinističnega odseka, zelo uveljavilo, je gotovo zanimiva tudi za širšo planinsko javnost. Šibko finančno stanje društva že vsa leta nazaj hromi njegovo dejavnost. Nerazumevanje odgovornih forumov do potreb študentovskega planinskega društva nas po pravici skrbi. V lanskem letu pa je bilo stanje prav kritično, saj so se letne dotacije skrčile na četrtino. Na minimum je bilo treba skrčiti administrativno delo, omejiti oziroma ustaviti je bilo treba propagandno dejavnost, izlete s člani mladinskega odseka, smučarske tečaje, sodelovanje v raznih centralnih planinskih akcijah. Brez vsega tega pa si prave planinske organizacije ne moremo predstavljati. Položaj se je tako zaostril, da bi kmalu prišlo do razpustitve društva. To bi imelo gotovo negativne posledice za slovensko planinstvo, saj ima APD že več let specifičen položaj in specifične naloge.
Pomanjkanje propagandne dejavnosti, oziroma organiziranih akcij je bil nedvomno edini vzrok precejšnjemu upadu članstva (od 985 v letu 1960 na 815).
Alpinistični odsek je imel tudi v lanskem letu nespremenjeno vlogo. Skoraj vsi vodilni člani PD so iz vrst AO.
Kot vsako pomlad je odsek priredil tradicionalni veleslalom — VTK memorial na Jalovčevem plazu. Ekipa alpinistov se je udeležila alpinistične smučarske vožnje pod Storžičem, precej članov in pripravnikov je prišlo tudi na zvezni začetniški tečaj v Vratih. bodisi kot tečajniki ali inštruktorji. Tudi na republiškem plezalnem taboru je bilo preplezanih nekaj renomiranih smeri.
Plezalna šola je privabila v skale Grmade nad 40 mladih ljudi. Odsek je bil postavljen pred težavno nalogo. Vendar so bile težave z inštruktorji, ki so bili službeno in študijsko že itak prezaposleni, požrtvovalno premagane. Ko je bilo pričakovati doslej največji pritok novih plezalcev, se je zgodila tragična nesreča v južni steni Kogla, ki je terjala življenje dveh dobrih plezalcev. Iz popolnoma razumljivih razlogov je velika večina novih ljudi odpadla od nadaljnjega udejstvovanja v gorah. Njihova prizadetost je še bolj opravičljiva, ker mnogo tečajnikov sploh še ni bilo v gorah. Tudi pri ostalih pripravnikih, ki so kljub temu še zahajali v gore, se je poznala negotovost in neizkušenost v hoji po nadelanih poteh. V bodoče bo treba sprejemati v plezalno šolo take ljudi, ki so že prej zahajali v hribe, saj se bo le tako mogoče izogniti nesrečam.
Šest plezalcev se je udeležilo odprav v Zapadne Julijce, Dolomite in Centralne Alpe. Večino stroškov so morali udeleženci kriti sami, pomoč PZS je bila le formalna. Plezalca v Dolomitih in v skupini Mt. Blanca sta dosegla uspeh, ki je bil doslej dan le malokateri slovenski odpravi. O tem bomo gotovo kaj več slišali v PV na drugem mestu. Člani odprav so v inozemstvu prav lepo predstavili svoje plezalske sposobnosti in hkrati utrdili ugled AAO, ki ga uživa v plezalskih krogih.
45 članov in pripravnikov je v lanski sezoni preplezalo 230 smeri, od tega 48 zimskih, 42 z oceno VI. Omeniti je treba tudi tri prvenstvene smeri v stenah Travnika, Kogla in Planje. Kvaliteten dvig plezalcev AAO je, ne nazadnje, razviden tudi iz tega, da je v odseku kar 7 kandidatov za bodočo himalajsko odpravo.
Zato je UO APD podprl idejo o ekspediciji v južnoameriške Ande. Upamo lahko, da bo mogoče s požrtvovalnim delom in s smotrno propagando prebroditi največjo težavo — finančni problem.
V okviru APD že sedem let deluje močan mladinski odsek. Na desetih ljubljanskih osemletkah in srednjih šolah je uspelo organizirati skupine, ki jim skuša APD posredovati čim boljšo gorniško vzgojo. Po šolah visijo pestre propagandne omarice, prirejenih je bilo 20 dobro obiskanih planinskih predavanj. Večje število mladincev se je udeležilo IS izletov, žal pa društvo ni moglo prispevati niti denarja za vožnjo. Odsek je organiziral tudi tečaj o prvi pomoči in fototečaj. Kolikor so sredstva dopuščala, so se mladinci udeležili centralnih akcij MK pri PZS: smučarske ocenjevalne vožnje pod Storžičem, zvezne proslave v Titovih Užicah. proslave 40. obletnice ustanovitve »Skale«, pohoda iz Škofje Loke do Vrat, zveznega tečaja za mladinske vodnike v Črni Gori, orientacijskega pohoda na Jelovici. Poseben uspeh so dosegli na republiškem tekmovanju mladinskih odsekov »Gore in mladina« — tretje mesto v skupnem plasmaju in 1. mesto za propagando.
Gospodarski odsek upravlja Študentovski planinski dom v Tamarju. S 1. majem 1961 je bila sklenjena pogodba o zakupu Doma. Kot je videti do sedaj, je namreč pravilno napravljen in solidno voden zakup, posebno za PD, ki nima redno nameščenih moči in je od postojanke zelo oddaljeno, najugodnejša rešitev. S pogodbo so bile točno določene ugodnosti in obveznosti zakupnika in APD, upravni odbor potrjuje cenik, določa način izkoriščanja kapacitet in skrbi za obnovo in izboljšanje doma. Za adaptacijo, ki je bila namenjena že do konca 1961. leta, so sredstva že na razpolago, delo pa ni bilo izvršeno, ker je podjetje, s katerim se je društvo dogovarjalo, v zadnjem trenutku odpovedalo.
Omeniti je treba tudi delo propagandnega in fotoodseka. Za temnico služi majhen prostor ob društveni pisarni. Fotoodsek je pogodbeno zadolžen za izdelavo razglednic za Dom v Tamarju, vendar je bilo treba večino razglednic nabaviti drugje, ker gre delo z zastarelimi napravami prepočasi od rok. Z modernejšo aparaturo bi fotisti s svojimi izdelki lahko konkurirali tudi v drugih planinskih postojankah, saj je znano, da se ponekod ne postavljajo s preveč kvalitetnimi razglednicami. Svoja dela so uspešno razstavljali na dveh študentskih razstavah umetniške fotografije, želja po lastni organizaciji medrepubliške raztave umetniške gorske fotografije pa je ostala le na papirju, ker ni bilo mogoče najti pokrovitelja. Na vidnem prostoru v centru Ljubljane ureja propagandni odsek dve razstavni omarici. Propagandistično dejavnost pa bi kazalo razširiti tudi z objavljanjem člankov v dnevnem časopisju, da se bo tudi širša javnost seznanila z uspehi in problemi APD.
Za društvenega predsednika je bil tudi letos izvoljen ing. Bine Kurnik.
Peter Magajna
PRIPRAVE ZA EKSPEDICIJO »ANDI 1962«
Ekspedicijo so dali na dnevni red plezalci APD. Upravni odbor APD je osnoval ekspedicijski komite, ki je začel s podrobnejšo pripravo načrta za ekspedicijo.
Želimo dvigniti ugled našega alpinizma tudi v mednarodnih alpinističnih krogih. Več navez našega plezalskega odseka je v preteklih sezonah doseglo zelo lepe uspehe v naših gorah in v vseh pomembnejših evropskih gorstvih. Plezalci našega odseka so se doslej udejstvovali v gorah Italije, Francije, Švice, Avstrije, Čehoslovaške, Anglije in Norveške. Kot celota smo ena najboljših plezalskih skupin v državi, zato mislim da smo sposobni tudi s tehnične strani organizirati to ekspedicijo v lastni režiji.
Ekspedicijski komite je že od vsega začetka želel dati ekspediciji tudi znanstveni značaj. Zato je z veseljem sprejel pobudo Patofiziološkega instituta ljubljanske univerze, da pri ekspediciji sodeluje. V načrtu je proučevanje človeškega organizma pod vplivi višinskega zraka in naporov glede na stopnjo aklimatizacije in vrsto prehrane. Ker bi bile te raziskave prve take vrste v tej veji medicine, je podprl -Sklad Borisa Kidriča znanstveno delo ekspedicije s precejšnjim finančnim zneskom. Poleg tega se nameravajo člani ekspedicije po napotkih drugih institutov ukvarjati z zbiranjem podatkov geografskega in biološkega značaja.
Ekspedicijski komite ima za ekspedicije pripravljeni dve varianti. Prva bi bila obisk Andov v Ekvadorju od julija do oktobra 1962, druga pa v Peruju od novembra 1962 do februarja 1963. Poteka intenzivna priprava za prvo varianto, druga je pripravljena samo zato, če prva iz kakršnihkoli razlogov ne bi bila uresničljiva.
Ekspedicijo bo sestavljalo sedem alpinistov, med njimi bosta dva zdravnika in bo v Ekvadorju delovala pol drug mesec. Za ta čas je v načrtu več vzponov na vrhove, katerih višina se giblje med 5000 in 6000 m. Ker so zelo kratke razdalje med železnico, ki predstavlja v Ekvadorju glavno prometno zvezo, in med gorskimi verigami Andov, sodimo, da bo ekspedicija zelo mobilna, po potrebi se bo pa lahko tudi cepila na dve samostojni skupini. Tehnična oprema ekspedicije ne bo predstavljala večjega problema. Privatna oprema udeležencev, dopolnjena z opremo iz skladišča PZS bo v glavnem zadostovala. Treba bo dokupiti le nekaj rekvizitov.
Finančni proračun za sedemčlansko ekspedicijo znaša nekaj nad 5 milijonov din. Vzrok za tako nizek proračun leži predvsem v tem, ker ekspedicijo organiziramo po zgledu takozvanih »žepnih odprav«, in pa v tem, ker so razdalje ki jih ekspedicija mora prehoditi na terenu, relativno zelo kratke. Pravilnik ekspedicijskega komiteja določa, da se vsa finančna sredstva, ki jih zberejo udeleženci ekspedicije s predavanji članki, slikovnim materialom se stekajo v finančni sklad komiteja. To bo dalo podlago za njegovo nadaljnje delovanje.
Franci Savenc
