Vse daljša sušna obdobja prinašajo ogromno možnosti za alpinistično dejavnost, ki se je s svojo raznolikostjo hitro prilagodila spremembam. Kaj vse so splezali in odsmučali v znamenitih ter visokih senčnih in sončnih alpskih stenah v tem zadnjem pretoplem obdobju fantje in dekleta še niso objavili, da ne-bi povzročili navala. Novonastala smer (4-, med 150 in 200 metri) Sebastjana Domeniha v Ovčjem vršiču pa se (po)kaže na AO BC. Na voljo pa je že ogromno prispevkov planincev, ki so v skoraj idealnih razmerah opravljali pristope.
Žal je alpinizem zaradi nastanka športizacije in s tem povezanim lahkim virom financiranja in širokim podeljevanjem statusov izgubil pravo tekmovalnost, ki bi bila gonilo napredka, … Nedvomno bodo novo prihodnost tudi tu kmalu vnesli Kitajci s svojim načinom.
RAZNO
Zlati cepini 2025 – in že naprej v leto 2026
Zaradi načina podeljevanja, ki vedno zajema dosežke za leto nazaj, so prejemniki Zlatih cepinov 2026 že znani – in pravzaprav smo s tem že na pragu razmišljanja o letu 2026.
Letošnji tridnevni dogodek v San Martinu di Castrozza je bil vse prej kot tekmovanje. Namesto napetosti in razglasitev v slogu »… in zmagovalec je …« so bile v ospredju zgodbe: veličastne, ganljive, polne tveganj in navdiha. V Palazzettu dello Sport so se zbrali alpinisti iz Francije, Velike Britanije, ZDA, Slovenije in Rusije, da bi skupaj obeležili najboljše vzpone leta 2024.
Tri nagrade za najboljše vzpone, ena za življenjsko delo in dve častni omembi so letos osvetlile raznolikost sodobnega alpinizma – od tankih grebenov Himalaje do tehničnih sten v Nepalu in Pakistanu. Slovenski alpinisti so bili ponovno med osrednjimi akterji: Aleš Česen je skupaj s Tomom Livingstonom prejel nagrado za novo smer na Gašerbrumu III, medtem ko sta Anja Petek in Patricija Verdev s svojo žensko odpravo na Lalung I ganili občinstvo s pripovedjo o strahu, vztrajnosti in nenavadnih srečanjih v baznem taboru.
Dogodek je bil poln razmišljanj o intuiciji, alpskem slogu in etiki. Benjamin Védrines je opozoril na privlačnost K2, ki lahko vodi v napake, Dane Steadman pa je priznal, da ga klasični alpinizem straši, a se v steni zanaša na racionalnost. Rus Aleksander Odintsov, prejemnik nagrade za življenjsko delo, je presenetil z mislijo, da je za pripravo na alpinizem enako pomembno branje Rimbauda, Baudelaira in Puškina.
Zaključek je bil simboličen: kljub kritikam zaradi povabila ruskemu alpinistu je Christian Trommsdorf poudaril, da alpinizem lahko združuje preko meja, kljub sovraštvu in vojnam.
In ker se nagrade podeljujejo za leto nazaj, lahko znova zapišemo: prejemniki za leto 2026 so (tudi) že znani. Gremo dalje – v nove stene, nove grebene, nove zgodbe.
Raziskava o višinski bolezni na Zdravstveni fakulteti UL
Na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani izvajajo raziskavo o tem, kje obiskovalci visokogorja pridobivajo informacije o višinski bolezni, kako dostopne in razumljive so jim te informacije ter kako se pripravljajo na morebitni pojav višinske bolezni.
V ta namen so pripravili anonimno anketo, katere izpolnjevanje traja približno deset minut. Do zdaj je bilo rešenih nekaj več kot 60 anket, raziskovalci pa si želijo pridobiti še širši vpogled v temo med obiskovalci visokogorja.
Anketa je dostopna na naslednji povezavi: https://www.1ka.si/visinskabolezen ter preko QR kode.
Raziskovalci, ki so nam posredovali povabilo, vabijo vse ljubitelje gora, da anketo izpolnijo in s tem prispevajo k boljšemu razumevanju dostopnosti informacij o višinski bolezni ter pripravljenosti alpinistov, gorskih vodnikov, gornikov, planincev in turistov na njen morebitni pojav.
OD TOD IN TAM
Plezanje na Antarktiki
Aleš Česen, ki je pohitel iz mrzlih krajev na podelitev zlatih cepinov in Urban Ažman izkoriščata (redke) proste trenutke za plezanje …
Teorija navezanosti
Jennifer Olson in Stephen Senecal sta splezala novo smer – Attachment Theory v vzhodni steni Snowpatch Spire v Bugaboosu v Britanski Kolumbiji v Kanadi …
Nova smer – The Real Small Drip – M9+ WI3+ 185 m
Greg Barrett in Raphael Slawinski sta se že nekaj sezon ukvarjala s smerjo v bližini Real Big Drip (RBD), ki je ena najbolj ikoničnih vzponov v kanadskem Skalnem gorovju. Pred nekaj dnevi jima je uspelu. Na svoji spletni strani je Greg objavil dolgo pripoved z nekaj odmiki od etike za vse, ki jih to zanima in smo jo že delno povzeli …
Nova 14-raztežajna smer v Quebecu: Les Chercheurs d’Or
V Parc National des Hautes-Gorges-de-la-Rivière-Malbaie v Quebecu sta Patrick Brouillard in Jeff Beaulieu dokončala novo 400-metrsko smer Les Chercheurs d’Or (A3 WI3). Vzpon, ki je trajal sedem dni od avtomobila do avtomobila, je bil opravljen v pravih »arktičnih razmerah«, s šestimi nočmi v steni in uporabo portaledga.
Pristop je bil zahteven: štiri kilometre sta morala nositi kanu, da sta prečkala reko, ki je bila le delno zamrznjena.
Smer je razdeljena na 14 raztežajev: 13 skalnih in 1 ledni raztežaj.
Prva polovica je previsna, prečna stena pa zelo strma, kar daje smeri značaj velike stene.
Med vzponom je Beaulieu v 12. raztežaju padel približno 20 metrov, a k sreči brez poškodb.
Brouillard je opisal razmere kot ekstremne: »Zaradi mraza sem si omrznil osem prstov na nogah. V smeri je bilo veliko zabijanja in nameščanja s trnki.«
Smer se vije med znamenitima linijama La Pomme d’Or (WI5+) in Ruée vers l’Or (M7 WI5+), a je precej daljša in vztrajnejša. Malo vzponov je bilo kdaj vzpostavljenih v takšnih razmerah in v tolikem času vzhodno od Skalnega gorovja. Les Chercheurs d’Or je po Brouillardovih besedah »morda ena najbolj ponosnih linij v zadnjih nekaj letih«. Vzpon združuje elemente velike stene, arktičnih razmer in tehničnega plezanja, kar ga postavlja med najzahtevnejše dosežke v vzhodnem delu Severne Amerike.
Za Brouillarda to ni bil prvi veliki projekt v letu 2025. Poleti se je skupaj z Benom Hostejem lotil prvega vzpona na 300-metrski vrh Les Topologues (5.9 C3 PG13, 10 raztežajev) na Cap Trinitéju. Video …
Španska ženska alpinistična odprava v Saharo
Ekipa FEDME, vključena v projekt Universo Mujer, je v dvotedenski odpravi v alžirskem delu puščave Sahara splezala štiri nove smeri in opravila več ponovitev prejšnjih smeri.
Kljub logističnim omejitvam zaradi prisotnosti žandarmerije, ki je spremljala odpravo, so izpolnili glavni cilj: prispevati k razvoju novih plezalnih smeri v Alžiriji.
Udeleženke odprave: Paula de la Fuente, Julia Serrat, Alba De Jorge, Clàudia Carbonell, Maialen Lezeaga in Miriam Marco ter Lucía Guichot. Spremljal jih je novinar Pat Soler (Abriendo Camino).
Zaradi poškodbe se odprave ni mogla udeležiti Gemma Soriana.
Nove smeri:
Tidikmar
– Zahodna stena, smer Los guardianes del desierto ( 4 raztežaji, do 6c) Lucía Guichot in Julia Serrat.
– južna stena, smer Mozaic (4 raztežaji, značilen kamin na vrhu, do 6c) Alba De Jorge in Clàudia Carbonell.
Tamusareg
– Los buscadoras del oro, por lo que sea (~400 m, do 6c) Alba De Jorge, Julia Serrat, Lucía Guichot
– Tenere Libre (~400 m, do 7a+), Clàudia Carbonell, Maialen Lezeaga, Paula de la Fuente
Assekrem
Zaradi novih omejitev so se punce preselile v regijo Assekrem, kjer so opravile ponovitve klasičnih smeri (Nouvelle Lune 2002, Kohlman-Roussy 1957, Via Normal del Sawinan 1935).
Poskus plezanja nove linije se je izkazal za ponovitev že obstoječe smeri.
Kljub zahtevnim razmeram, omejenemu gibanju in frustracijam zaradi zamujenih priložnosti je ekipa pokazala odpornost, koordinacijo in prilagodljivost. V 48 urah jim je uspelo splezati dve višji smeri, skoraj povsem brez uporabe svedrovcev, kar potrjuje njihovo tehnično znanje in timski duh. Ekipa se je vrnila zadovoljna, a z občutkom, da bi brez omejitev lahko dosegla še več.
Matilda Söderlund: prvi ženski prosti vzpon na »Spomin« v Paklenici
Švedska plezalka Matilda Söderlund je v steni Anića kuka v Paklenici dosegla mejnik – kot prva ženska je v prostem vzponu preplezala smer Spomin (8c, 10 raztežajev, 350 m).
Söderlund je plezala vseh deset raztežajev: 6c, 6c, 8a+, 8c, 8b+, 8a+, 7a, 7b+, 6a in 5, kot prva. S podporo Tine J. Hafsaas je od avta do avta potrebovala 14 ur. Čeprav čas ni bil rekorden, je bil občutek na vrhu Anića kuka nepozaben – zadnje raztežaje je opravila v temi, v popolnem miru brez vetra.
»To mi veliko pomeni. Mislim, da se še nikoli nisem tako potrudila. Stati na vrhu popolnoma izčrpana, a srečna, je spomin, ki ga bom cenila za vedno – in smer se pravzaprav imenuje Spomin,« je povedala po vzponu.
Matilda se je k projektu vrnila po letu 2023. Takrat se ji je smer zdela neprijetna in zastrašujoča, tokrat pa zanimiva in zabavna. Občutila je velik napredek v svojem plezanju, v steni pa je našla veselje in lahkotnost.
Vzpon je imel tudi močno osebno noto. Njen oče, s katerim je začela plezati pri enajstih letih in ki je bil vedno njen največji podpornik, je v bolnišnici zaradi raka. »Ko sem preplezala raztežaja 8c in 8b+, sem jokala. Imela sem občutek, kot da plezam zanj. To me je poneslo v steno. Ta vzpon je bil zate, oče,« je zapisala.
Raduha – Zdenkijeva smer, Kamin Durce
Nov projekt
Tabor v Tatrah
Alex Buisse: vrisi smeri na zahodni steni Devils Tower
Po nekaj letih od predstavitve jugovzhodne stene je fotograf in alpinist Alex Buisse pripravil nove vrise smeri na zahodni steni Devils Towerja v Združenih državah Amerike – eni najbolj prepoznavnih bazaltnih formacij na svetu.
Zanimivo je, da je bila fotografija, ki je služila kot osnova za delo, posneta pod »aktivnim nadzorom tornada«, kar je avtorja dodatno spodbudilo k izjemno učinkovitemu ustvarjanju.
Na voljo je: seznam smeri, plakat z vrisanimi linijami, povezava za prenos …
ID
