Zbor alpinistov
Jesenski zbor načelnikov AO je sprejel sklep, da bo letošnji zbor alpinistov 11. decembra nekje v bližini Ljubljane (lanski je bil v Novi Gorici), koroški in štajerski alpinisti pa bodo lokalnega organizirali 18. decembra (organizator AO Kozjak). Na tem zboru bodo podelili tudi nagrade, in sicer posebej za kvalitetne dosežke in obetavnim alpinistom. Za obe vrsti priznanj morajo AO ter AS predložiti KA PZS do konca meseca predloge na posebnih formularjih, ki jih je pripravil Bojan Pollak in bodo obenem služili za preverjanje kriterijev za kategorizacijo alpinistov.
Nizozemci na Istor-o-Nalu
Istor-o-Nal je naši planinski javnosti dobro znan, saj se je nanj povzpela odprava PD Kranj. Letos 1. julija je iz Amsterdama odpotovala nizozemska odprava, v kateri je bilo 8 alpinistov in 3 znanstveniki (starost od 21 do 48 let). Iz Ravalpindija so odpotovali 3. julija z avtobusom do Dira (prtljaga s kamionom), naprej pa z jeepi in manjšim tovornjakom. Prek skoraj 4000 m visokega prelaza Lowari je bila cesta dobra in sedaj jo še širijo. 5. julija so potovanje nadaljevali z 6 jeepi do Mushqulla, kjer so naslednji dan najeli 90 nosačev ter prek Zani An (okoli 4000 m) dosegli vasico Shag-rom, kjer so en dan počivali. Potem so potovali še tri dni do baznega taborišča pod zahodnim grebenom Istor-o-Na la. (Cene na tem področju so se precej dvignile: jeep 400— 550 pak. rupij, nosači prek 60 itd.)
Za prvi cilj so si izbrali markantni Ghul-Lasht-Zom (6610 m). 14. julija so postavili prvo taborišče (5000 m), dva dni nato drugo (5500 m), potem pa so imeli do vrha le še 8 ur vzpona. Po dva in dva so se nanj povzpeli 19., 20. in 21. julija. Nato so se posvetili Avstrijski smeri iz leta 1967 (Lapuch s tovariši) po zahodni steni oz. ozebniku, ki vodi na severni vrh Istor-OrNala. 25. julija je stalo prvo taborišče (5500 m), tri dni za tem drugo (6000 m) 4. avgusta po obdobju slabega vremena tretje (6600 m) in 6. avgusta sta prva dva že dosegla severni vrh (7373 m). Potem sta sledila še dva solo vzpona, za prečenje in osvojitev glavnega vrha pa jim je zmanjkalo časa. 16. avgusta so bili (po dveh dneh marša) že v Chitralu. Skupni stroški odprave so bili okoli 120.000 guldnov, prtljage pa so imeli nekako 2 toni, od tega 250 kg medicinske opreme. Vso višinsko hrano so dobili zastonj, razen za najvišje taborišče, kjer so uporabljali »freese dry compressed food« podjetja Mountain House iz ZDA (Oregon). Osnovna živila so nakupili v Pakistanu. In še ocena: za nizozemske razmere (z alpinizmom se ukvarja le nekaj zanesenjakov) so dosegli odličen uspeh in med drugim tudi višinski rekord ter v celoti uresničili tudi znanstveni program (medicinske raziskave ob uporabi zapletenih aparatur ter agrokulturne raziskave).
Tržiška sezona
Od začetka zimske sezone pa do 20. novembra so tržiški alpinisti (letos so sprejeli tri nove, tako da šteje sedaj njihov odsek 36 članov in pripravnikov) opravili skupno 554 vzponov. Od tega je bilo 140 zimskih pristopov, 9 pristopov na vrhove nad 3000 m, 42 zimskih plezalnih vzponov (trije prvi), 6 vzponov v tujih gorah, preostalo pa vzponi v letnih razmerah (med njimi je bilo tudi 6 prvenstvenih). Priprave na odpravo v Karakorum pa žal ne napredujejo tako kot bi morale. Pakistanci še vedno niso dali privoljenja, pojavljajo se finančni problemi.
Akademska A
Danes zvečer ob 20. uri bo sestanek AAO združen s predavanjem alpinistične šole. Najprej bodo obdelali zbora načelnikov AO, nato pa bo Vlado Schlambergar predaval o planinski organizaciji in PZS. Sestanek bo v društvenih prostorih na Trgu revolucije 1, soba 56.
Treking na sedemtisočak
Trisul (7120 m) je bil prvi osvojeni sedemtisočak (Longstaf 12. junija 1907), sedaj pa je postal še prvi, na katerega so priredili trekking. Planinsko potovanje v Himalajo, ki ga je pripravila šola za smučanje in alpinizem pri nemški alpinistični zvezi je zajelo 15 udeležencev, 13 od njih se je povzpelo na vrh.
Kranjčani brez telovadnice
AO Kranj se je v zadnjih letih razvil enega najbolj uspešnih jugoslovanskih kolektivov, ne počivajo ne pozimi in ne poleti, vsako leto imajo več vzponov, udeležujejo se odprav, kljub temu pa so ostali brez telovadnice!
Tako nekako bi se lahko glasila kratka ugotovitev, ki postavlja alpinizem v Kranju kljub vsesplošnim priznanjem zopet v neenakopravni položaj. Od vseh, na katere so se obrnili s prošnjo za souporabo vadbenih prostorov, se je odzval le TVD Partizan, ki jim je ponudil, da se priključijo rekreativni vadbi. Toda kakšne naj bodo potem priprave na bližajočo se zimsko sezono? Najlažje je — pravijo — izreči nekaj pohvalnih besed in laskavih priznanj, potem pa nas puste, da životarimo.
Anketa Topra
Tovarna Toper iz Celja, ki je doslej sodelovala s svojimi proizvodi pri večini naših himalajskih odprav, se pripravlja tudi na načrtno proizvodnjo planinske in alpinistične opreme, ki je domena konfekcijske industrije (vetrovke in druga oblačila, puhasta oprema, šotori, nahrbtniki, bivak vreče itd.) Da bi ugotovili potrebe so že razposlali posebno anketo, s katero žele ugotoviti asortiman, potrebne količine in modele, ki so jih naši alpinisti doslej vglavnem kupovali na tujem.
Obiskovalcem Bijelih Stijen
PD »Rade Končar« iz Zagreba nas je obvestilo, da so konec preteklega meseca njihovi člani prenehali dežurati v planinski koči na Bijelih Stijenah (Velika Kapela). Obiskovalcem pa je še naprej na voljo »Hirčevo sklonište« v neposredni bližini koče, kjer lahko prenoči (v spalnih vrečah) tudi do 90 obiskovalcev. Na razpolago je osnovni pribor za kuhanje, oskrbeli pa so tudi dovolj goriva (za plačilo po posebnem ceniku je pripravljen »nabiralnik«).
Fotografske novosti
Zaradi vse večjega števila članov in zanimanja za razvoj sodobne fotografije se je vodstvo FKK PZS odločilo, da bodo sestanki (ti so vsak ponedeljek ob 19. uri v prostorih PZS) v prihodnje še načrtneje v prikazali novitete s fotografskega področja. Imeli bodo tudi projekcije najbolj uspelih diapozitivov, kar bo še posebno zanimivo za alpiniste, za katere je znano, da izredno veliko fotografirajo, toda le redko sodelujejo na razstavah.
V Triglavskem pogorju že veliko snega
Ciril Praček nam je sporočil nekaj podatkov o snežnih razmerah v Triglavskem pogorju. Na Polju (1660 m) je že okoli 5 cm snega. Pri Pastirski koči (1700 m), ki je odprta in oskrbljena z drvmi, je 10 cm pršiča na 10 cm zmrznjene podlage. Na Apnenici (1900 m) je 25 cm zmrznjene podlage in 90 cm pršiča, višje zgoraj pa je snega vse več in več, tako da ga je na višini 2300 m že okoli meter in pol (prav tako na ledeniku). Smuka je možna vse do višine 2200 m, če pa se pazljivo izbira teren, pa tudi do Apnenice. Nevarnost manjših plazov pa je nad 2300 m.
