Najtežjo tehnično smer so v Anič kuku speljali do konca
Raz klina je v primerjavi z njo »položen« — V drugih stenah prvenstvene smeri od VI do VII + stopnje – Dober trening za Cerro Torre
Janez Jeglič, Silvo Karo in Franček Knez so Spomin, smer levo od Raza klina, potegnili do konca. Leta 1984 sta Jeglič in Karo namreč po petih raztežajih zavila desno v Raz.
STENA ANIČ KUKA – S polno črto je označena smer Spomin, s prekinjeno Raz klina, s puščico izstop leta 1984, s piko pa bivak.
Karo in Knez sta odšla v Paklenico 25. oktobra in naslednji dan že plezala v steni Jurasove glavice. Po izraziti in v začetku precej previsni poči sta začela novo smer. Nadaljevala sta po sigastem kaminu ter po ploščah in po kotu do vrha. Alfo sta ocenila VI+, 130 m, plezala pa sta 4 ure. Po črnem loku levo od te smeri sta potem splezala še eno novo, v njej sta enkrat tudi zavrtala. Vzpon z oceno VII+ sta imenovala Banzaj, trajal pa je 5 ur. Naslednji dan sta še bolj levo splezala strelo, ocenila pa sta jo s VI. Po izrazitem stebru v desnem delu stene sta začrtala še Krvavo sled (110 m, 1 ura, IV+). V vseh smereh je dobra skala z lepimi, a ponekod težkimi prehodi.
V ponedeljek je bilo slabo vreme, splezala sta nekaj krajših težjih smeri v Čuku (Hidrogliser in druge). V torek sta se lotila markantnega stebra levo od Uniona, ki je bil že dalj časa problem. Vstopila sta kakih 10-15 metrov levo od Uniona, potem pa po ploščah v previsno poč, nato čez previse proti robu. Ocena VII, Ale. Stebru sta dala ime Elektro šok, plezala sta 8 ur, visok pa je 150 m. Pustila sta dva klina in dva svedrovca brez vijakov M8.
Predzadnji dan oktobra sta se jima pridružila še Janez Jeglič in Slavko Svetičič. V Manita peči so opravili prvenstveni vzpon Kita, ocenjen s V+. Smer se začne levo od velike rumene votline. Sestopili so po Kratki smeri.
Vreme je bilo še naprej slabo in prvega dne novembra so Jeglič, Karo in Knez vstopili v steno Anič kuka. Začeli so desno od Velebitaške v izrazit kot, ki jih je pripeljal do manjše police, kjer se začne težji del El Condorja. Do sem so imeli 4 raztežaje (VI+). Nato so nadaljevali po Spominu, ki sta ga lani preplezala Jeglič in Karo, vendar malo pred koncem zavila v Raz. Napredovali so bolj počasi, s seboj so imeli tudi opremo za bivak. Prvi dan so prišli do konca tretjega raztežaja, kjer je primerno mesto za bivak. Polička ni velika in dva sta morala prenočiti v mrežah. Ponoči je divjal močan veter in vrvi so precej opletale okoli njih. Na Velebitu je zapadel sneg. Proti jutru se je veter unesel, začelo pa je deževati. Zaradi velike previsnosti pa jih to ni motilo. Po raztežaju, ki pripelje na »petelinji kljun«, so potem še pol raztežaja potrebovali do tam, kjer sta Jeglič in Karo zavila desno. Od tam so plezali naravnost navzgor, do pod vršnega previsa pa je bito treba zavrtati Še 13 svedrovcev. Iz predzadnjega raztežaja so zavih v previsno poč, ki je preplezljiva s friendi. En raztežaj so šli še po Razu, potem pa spet levo vse do vrha. Ocena celotnega vzpona je VI+, A2 in A3,e. Efektivnega plezanja je bilo 18 ur.Vsi trije so bili enotnega mnenja, da je to prav gotovo ena od najbolj veličastnih smeri pri nas, ne samo v tehničnem smislu, tudi na splošno. V njej je sedaj okoli 40 svedrovcev (v steni so ostale tudi vse ploščice in vijaki, razen za bivak). Smer bo sedaj morda mogoče ponoviti v enem dnevu. Svedrovci držijo dobro, pa tudi klini se lahko zabijajo. Za ponavljanje priporočajo 15 jeseničanov, 8 profilov, 5 debelejših klinov in komplet friendov. Vzpon je bil tudi dober trening za odpravo Cerro Torre, ki odhaja v daljno Patagonijo decembra.
Evropske gore v koledarju
Za leto 1986 smo za ljubitelje gora in gorske narave pripravili barvni koledar na temo gore Evrope, s katerim predstavljamo osem evropskih pogorij, kjer so že uspešno plezali naši alpinisti: islandske gore, norveško pogorje Rogaland- Setesdal, španske Pireneje in Monsterrat, francoske Centralne Alpe, Vališke in Bernske Alpe v Švici, italijanske Dolomite, naš Velebit in grško Meteoro.
Izvedba koledarja: 39,5×41 cm. 12 koledarskih listov s 5 cm višjim podložnim kartonom, spremno besedilo v slovenščini in angleščini, pakiran v vrečko.
Maloprodajna cena je 490 din za posamezen izvod. Pri količini od 10 do 200 izvodov je popust 10 odstot-, kov, od 200 do 1000 izvodov 15 odstot kov popusta, nad 1000 izvodov 20 odstotkov popusta. Pri maloprodajni ceni zračunamo po (pošti poslan koledar) PTT stroške dodatne embalaže.
Cena za dotisk do 300 izvodov je 55 din, nad 300 izvodov 40 din za izvod. Obvezno priložite kvaliteten vzorec teksta in znaka, ki ga želite, da se dotiska na koledar. Rok dobave koledarjev brez dotiska je 7 dni, z dotiskom 21 dni.
Vse informacije dobite na Planinski zvezi Slovenije, Ljubljana, Dvoržakova 9, telefon (061) 312-553.
Čisti dohodek je namenjen alpinistični odpravi v Patagonijo.
Iz Paklenice
Robi Držan (AO Litostroj) in Andrej Petrovčič (AO Matica) sta ponovila Karabore in Klin, Igor Kalan (AO Kranj) in Bojan Počkar (AO Železničar) pa sta prosto ponovila Slovensko original in na isti način tudi Kanjon direkt.
Poročilo iz Železnikov
Z alpinistično šolo so pričeli 9. oktobra. Teoretični del imajo v klubskih prostorih, praktični pa v domačem plezalnem vrtcu na Jesenovcu.
Naveza Marjeta Gaser, Rafko Primožič in Gortnar Velko je v Storžiču ponovila Kramarjevo, Desni stolp, Mladinsko in Hladnikovo. Drago Frelih in Gortnar sta v Triglavu splezala Skalaško z Ladjo. V Travniku sta Frelih in Stane Čufer prosto ponovila Aschenbreneija. Frelih je s Tino Tolar preplezal Raz Jalovca, Horbovo v isti steni pa so plezali Franci Kokalj, Marjan Tolar in Tina Tolar. V Novem vrhu pa so plezali Marko Kokalj, Janez Kejžar in Marjan in Tina Tolar.
Vzponi po poškodbi
Ivan Rejc je po poškodbi v Tien-Šanu moral nekaj časa počivati. 15. septembra pa sta z Mirom Fonom splezala v Trentarskem ozebniku novo smer tik nad Kopiščarjevo domačijo. Poteka levo od Črne lepotičke in ima skupen vstop. Sledi pa območju dobre vidne zajede. Ocena VI – Al, 210 m. Naziv: Smer starih trikov. Pravita pa, da jo je možno prosto ponoviti.
24. septembra je Rejc z Viktorjem Golja ponovil smer Tupilak v južni steni Jerebice. To je bila 1. ponovitev, pa tudi prva prosta. Težave so VII-, V+.
Čez pet dni sta Rejc in Fon kot prva ponovila Orlovsko smer v Orlovi steni (JZ stena Krna). Smer velja za eno najbolj izpostavljenih na Primorskem. Potrebovala sta 15 ur z bivakom. Možna je uporaba friendov vseh velikosti in obvezno 15 jeseničanov. Vsekakor pa smer ostane kot izziv za prosto ponovitev. Je pa v krušljivi steni tudi nekaj viseče trave.
Med pomembnejšimi vzponi sta ponovila še Sivi ideal (8. ponovitev), plezala pa sta prosto (VI-). To je 1, PP, prej so jo prosto splezali po odsekih.
Stenski koledar ČGP Delo
TOZD Globus je izdal stenski koledar 1986 s posnetki ameriških vrhov. Na trinajstih listih so predstavljeni vrhovi mrzle Aljaske, gore pod polnočnim soncem z Grendlanda, najtežje stene vroče Kalifornije, Colorada, Wyominga in južne Dakote, mehiški vrh Orizabo, najvišji vrh obeh Amerik Aconcagua, najlepši vrhovi perujskih Andov ter nedostopni Fitz Roy s skrajnega juga južne Amerike. Format koledarja je 28×42 cm, ima prostor za dotisk emblema delovne organizacije in je pakiran v vrečki. Cena je 450 din. Lahko ga naročite na naslov ČGP Delo, TOZD Globus, Titova 35, Ljubljana. Koledar je na voljo tudi v knjigarni ČGP Delo, Delavska enotnost, Tavčarjeva 5, Ljubljana. Ves izkupiček od prodaje je namenjen odpravi PD Delo v Ande, ki bo šla na pot maja 1986, na njej pa bodo posneli tudi daljši film na 16 mm film. Zato se bo tudi cilj nekoliko podredil snemalnim zahtevam.
AŠ tudi v Tolminu
Soški AO bo letos priredil alpinistično šolo, ki se bo pričela 13. t. m. ob 18. uri v prostorih PD Tolmin. Poleg teoretičnih predavanj, ki bodo popestrena z diapozitivi, bodo praktične vaje v plezalnem vrtcu. Šolo bo vodil Mitja Lo Duca.
Obisk Visokega Atlasa
Alpinisti iz Mojstrane Jernej Brezam, Brane Pečar, Dušan Polajnar, Stane Šmid in Franc Teraž so v začetku oktobra obiskali Visoki Atlas v Maroku. Opravili so pristope na pet štiritisočakov.
Razmere za plezanje niso bile ugodne, saj je že zapadel sneg do višine 3500 m. Poleg njih so ob koči Neltner kampirali še alpinisti iz ZR Nemčije, Španije in Avstrije.
Alpinistična šola v Novem mestu
Pričela se je 7. novembra ob 17. uri v klubskih prostorih Alpinističnega odseka na avtobusni postaji. Šolo vodi Roman Mihelič ob strokovni ponoči Stojana Goloba, alpinističnega inštruktorja. 24. oktobra so imeli predavanje z diapozitivi o odpravi Norveška-Lofoti. Pa tudi plezali so. V Vežici so Arno Koštomaj, Roman Mihalič in Miloš Kolšek splezali Akademsko in Perčičev steber. Mihalič in Uroš Bernardič sta v steni Nad Šitom glava ponovila Zajedo, prvi je nato sestopil po Deržajevi, drugi pa po Severnem razu. 26. oktobra pa sta Koštomaj in Bernardič v JZ steni Podkleka splezala novo smer Spominska Nadicina. Ocena je V+, Al/V.
Nova planinska pesmarica
Stara planinska pesmarica Pesmi z gora je pošla že pred leti, v njej pa tudi ni bilo veliko pesmi. Lani sta izšli odlični taborniški pesmarici Tam ob ognju našem in 400 naših, ki vsebujeta tudi precej planinskih pesmi. Vseeno pa so besedila pomanjkljiva in jih zelo veliko manjka. Številna zanimiva besedila se žal pozabljajo. Poleg tega imajo planinske pesmi tudi veliko kulturno vrednost in pomen. Zato je uredništvo Alpinističnih razgledov v sodelovanju z mladinsko komisijo PZS sklenilo zbrati kar največ planinskih in alpinističnih pesmi in jih izdati vsaj v interni obliki. Že sedaj je za pesmarico veliko zanimanje, kar kaže, da je res nujno potrebna. Precej gradiva je že zbranega, še vedno pa vabijo vse planince in alpiniste, ki znajo ali imajo zapisane različne zanimive pesmi, morda pa celo svoje rokopisne pesmarice, da se jim pridružijo in pošljejo gradivo na uredništvo Alpinističnih razgledov na naslov PZS.
Filmi še v Kranju in Mariboru
Drugi pregled amaterskega alpinističnega filma, ki je bil v Cankarjevem domu, bo 15. in 16. novembra predstavljen tudi v Kranju, v dvorani kina Center, kjer bodo na dan predstave vstopnice po 200 din. Do takrat jih je možno dobiti v pisarni PD Kranj. Spored bo enak kot v Ljubljani, le prvi dan bo na sporedu tudi film Joca Balanta IX. stopnja, ki je bil predstavljen že lani, a mu je avtor še nekaj stvari dodal.
Že naslednji teden, 22. in 23. novembra, bodo filme vrteli še v Mariboru.
Tradicionalni vzpon
Večina članov AO Tržič je 1. novembra opravila vzpon prek Kramarjeve smeri v severni steni Storžiča, Filip Bence pa je soliral Črni graben. Za dan mrtvih Tržičani že tradicionalno izvedejo vzpon po tej smeri.
Plezali so v Meteori
Od 27. do 30. oktobra so člani AO Nova Gorica Igor Badalič, Stane Jablanšček in Vladimir Slamič ter člani AS Ajdovščina Damjan Bandelj, Sonja Černigoj, Herman Dragin, Robi Kobal, Severin Leban in Nives Šinigoj plezali v stolpih Meteora. Splezali so naslednje smeri: Talweg (V+) v Vinogradniškem čuvaju, v Dôupiariju pa Vrar (V- A0), za PP VI), JV steno VI-, Ao (Slamič prosto VII-), J grapa III+, Dicker Ende (VI, Ao) in Abgenbrachner Riese (V).
Tomo Česen
PREJELI SMO
Razvoj organiziranega alpinizma brez improvizacije
Čeprav sem bil prepričan, da bomo nedorečenosti alpinističnega stanja uredili v okvirih planinske organizacije, vendar pa pismo Mira Štebeta »Nerazumevanje…« terja informacijo širši javnosti o tezah, kaj je planinski intervjuju v PV »NE« podpredsedniški … vseboval.
Osnovno izhodišče je predvsem težnja, da se alpinizem, še posebej vrhunski in tudi solo, podredi minimalnemu »režimu« programa organizacije, kot preventivne, to je v enakem smislu, kot veljajo zakonitosti za katerikoli organizirani šport. In pri tem osebno zagovarjam, da je prepovedano vse, kar nima urejenih minimalnih varnostnih elementov oziroma da stvari, ki so že vnaprej tvegane, ne bi smeli dopustiti ali jih celo pospeševati. Naš alpinizem se je uvrstil v svetovni vrh. Prehitevali smo čas kot sebe in pri tem tudi marsikaj dovolili. Taki odmiki pa so nevarni in tudi za našo družbo nesprejemljivi. V ospredju je prav varnost posameznika, kajti število smrtnih primerov je na žalost preveliko.
Planinska povojna organizacija je za alpinizem storila izjemno veliko, vedeti moramo, da se sredstva »navadnih zemljanov«, kot jih navaja (M. Š.), niso zbirala zaradi širših simpatij do alpinizma, ampak je bilo vse utemeljeno z množičnim planinskim pomenom planinstva, ki opravlja širok spekter aktivnosti — od tisoč kilometrov planinskih potov, postojank, vzgojnih akcij, širšega vzgojnega programa, gorske reševalne službe… Rekli pa smo vedno, da je vrh vsega tega prav »krona« alpinizem. Čeprav je alpinistično članstvo v primerjavi s planinskim članstvom komaj primerljivo, je pa množična planinska organizacija temelj alpinizma. Solo plezalci so v manjšini, Jugoslavija jih ima komaj 6, to je tistih vrhunskih. In prav za te, a tudi druge, je planinska organizacija dolžna poskrbeti za nemoten razvoj v primerjavi z mednarodnim napredkom, kakor tudi za osnovo, da se plezalci podredijo organizaciji, kajti ne poznamo vrhuskih športnikov, ki bi si svobodno izbirali le tisto, kar trenutno njim ugaja, ampak so izjemni »sužnji«, podrejenosti trenerjem, klubskim pravilom, tekmovalnemu redu.
Čeprav tisti skromni razgovor o »preventivi« v PV govori največ o tem, je verjetno med posamezniki vzbudilo več pozornosti ob tem navrženo zmanjševanje neizmerne svobode alpinistične dejavnosti, pa tudi organiziranja neplaniranih programov ekspedicij.
Ob vsem tem pa se moramo dotakniti tudi motenj v alpinistični organizaciji, kajti samo primer, da slovenski alpinizem že dalj časa nima svojega »odgovornega« načelnika, da se bori s tendencami posameznikov že skoraj privatnega značaja in želja, je dovoljzgovoren. Trenutno je to še na ravni sprejemljivosti, vendar pa vzbuja skrb prihodnost. Tudi svetovni »Messner« je s svojo individualnostjo zašel v hud finale: dva mrtva brata in on kot reklamna »maskota« za alkohol. Vemo tudi za posledice zastoja alpinistične dejavnosti, ko so se v AO smrtno ponesrečile naveze. Dejavnost je za dalj časa zamrla. Tudi ne smemo mimo primera, ko je sodstvo obsodilo planinskega vodnika (ko je reševal mladince, eden se je zgubil za večno) moralno dosmrtno, ali žičničarja, ko ga na smučišču sploh ni bilo… Ne smemo zanemariti možnosti, da so v primeru smrtnih nesreč preiskovalnim pretresom (še če bi bil tožnik) še kako podvrženi tudi načelniki AO, predsedniki, vodje ekspedicij…
Ob vsem tem sem pričakoval, pa tudi drugi razsodni, razumnejše prispevke in napotke, ne s subjektivizmi osebnih interesov, primitivnega zbadanja, kajti osnovno je prizadevanje za varnost človeka tako v tovarni kot v gorah in alpinizmu, zato je dolžnost vsakega, še posebej pa tudi planinske organizacije, da uredi vse za varnost planinca, alpinista, kakor tudi da onemogoči in prepove, kar je že vnaprej tvegano. Imeli smo že vse preveč kritičnih težkih situacij, ki bi nas morale izučiti in napraviti odločne.
Franci Ekar – Kranj
