Tomaž Jakofčič: Še zadnji vzponi v Koglu in debata o drajtulingu
O kako danes dežuje. Depra! Gori verjetno dobro nametava sneg in verjamem, da bo v prihodnjih dneh potegnjenih kar nekaj zavojev. Na Dovški Babi sigurno. Izvedel sem sicer za nekaj vzponov a najprej malo podebatirajmo. Na primer o plezanju z orodji.
Tema bi morala biti hudo aktualna saj je v vsakem drugem slovenskem domu že parkiranih nekaj lednih orodij in plezalci sanjarijo ob gledanju fotografij drajtulerjev o težkih vzponih v velikih kombiniranih smereh. Na koncu jih to udejanji tako ali tako le 0,1 promila a vseeno. Oni dan sem v Ospu srečal Luko Krajnca in poleg običajnih tem je Luka sprožil debato, ki ima precej večjo težo kot bi se zdelo prvi hip. Povedal je, da se je kar lep čas poigraval z mislijo (kakor še nekaj slovenskih alpinistov) na zimski drajtuling v Obrazu Sfinge in Smeri norčkov. Povsem logično je, po vzponih v skalnih smereh z oceno VI ali VII npr. v Raduhi, da se gleda naprej, v bolj strme in težje skalne smeri. Brez globjega razmisleka bi se to večini alpinistov zdelo zelo kul. A Luka je mislil malo dlje in dojel, da tak vzpon ne bi prinesel prav nič dobrega. Z orodji bi obe smeri preplezal precej lažje kot z rokami in ocena v obeh, po njegovem mnenju (Luka je več kot kompetenten za tako oceno saj je obe prosto preplezal in ima za seboj smeri do M13) ne bi bila več kot M8. M8 pa je svetlobno leto lažje kot 8a, torej tu ne bi bilo napredka. Izgovor na račun hitrosti prav tako ne pride skozi saj je najhitrejši vzpon v Obrazu ali Norčkih, sploh pozimi, vzpon s pomočjo številnih klinov. Najbolj pomembno pa je, da je verjetnost, da bi smer tudi poškodoval, velika. V najslabšem primeru bi onemogočil nadaljne proste vzpone v najbolj legendarni slovenski prosti smeri v primeru Sfinge in najtežji gorski trad smeri v primeru Norčkov. “Rušiti v imenu napredka je prav tako nesmiselno, kakor graditi v imenu zaostalosti” je dejal že Žarko Petan pa ne pozna Luke niti Sfinge.
Podobnih primerov je lahko še ničkoliko in verjetno bi bil potreben dogovor, podobno kot v primeru plezališč, kjer ni dovoljeno praskati po športnoplezalnih smereh. Tudi glede vrtanja v alpinističnih smereh je bil sklenjen dogovor, da se že obstoječih smeri v naših gorah ne vrta. Seveda se bodo vedno našli ljudje brez filinga oz. primitivci in bodo to kršili. Morda bi tudi v gorah lahko praskali in razbijali samo v novih smereh? Precejšnja razlika je seveda v granitu ki ni tako dovzeten za poškodbe. Tudi Škoti mirno plezajo po svojih kopnih smereh. Edino kar poizkušajo upoštevati je, da z orodji plezajo le v res zimskih razmerah saj bi v nasprotnem skopali vse ruše iz razpok. Zdi se mi, da je kljub vsemu drugače v primeru Sfinge in Norčkov saj gre za res pomembni smeri v zgodovini slovenskega alpinizma. Razmišljajte o tem, ko boste naslednji teden navalili v Zagorčevo? Kaj neki o tem mislijo ostali protagonisti?
Kogel
Tradicionalno je Kogel stena, ki privabi v pozni jeseni zadnje snubce. Na strani AO Dožale sem opazil, da sta Rok Benkovič in Roman tam preplezala Zupanovo smer (VI, 220 m) Bila sta zadovoljna.
Prav tako zadovoljni pa so bili Beograjčani Nina Adjanin, ter oče in sin Miodrag in Igor Skender. Imeli so v planu Zupanovo a so na dostopu dojeli, da so doma pozabili skico smeri. Prvi obisk lepe stene si niso hoteli popestrici s tavanjem zato so se odločili za najbolj očitno smer v steni, Virensovo (IV+/III, 160 m). Stena je bila povsem suha, na robu pa jih je pričakala prava zima.
Mali Grintavec
Zadnjič sem pozabil objaviti slike, ki so bile pripete k novice o novi smeri v Malem Grintovcu. Ker izgleda stena lepa in z odlično skalo, primerno za uživaško plezanje, objavljam vris in akcijsko fotografijo danes.
Srečno!
9 komentarjev na članku ” AN -26.10.10″
Bojan Leskošek, 28. 10. 2010 13:02
Glede orodjarjenja: kot vem (če se motim, naj me kdo popravi) glede tega trenutno v hribovskih smereh ni nobenih omejitev. Sprašujem se tudi, zakaj bi šli obstoječa (nepisana) pravila spreminjati, če je “kronski” argument poškodba skale. Če bo kdo kaj odlomil, bo pač ocena morda nekoliko višja. Če bo smer zaradi tega postala bistveno težja (zlasti, kadar smer s tem dobi bistveno težje mesto, kot je težavnost preostale smeri) ali celo “nepreplezljiva”, pa se še vedno lahko “sanira” tako, da se vzpostavi približek starega stanja – npr. tako, da se zavrta nova luknjica, ali nadomesti odlomljen oprimek.
Orodjarjenje v velikih stenah je postalo dejstvo in z njim žal tudi možnost, da se poškoduje skala. Če se je glede tega v plezalski komuni kaj za dogovoriti, je verjetno zgolj to, da plezalec oz. naveza, ki je z odlomljenim oprimkom bistveno spremenila karakter smeri, prevzame “moralno” obvezo, da mesto v nekem doglednem času sanira in kako naj se taka sanacija izvede (umetnih grifov v stenah verjetno noben ne gleda rad). Ne pa da se sestavljajo neki seznami smeri, v katerih je uporaba orodij (nasploh, samo na nekaterih mestih, raztežajih, …?) prepovedana.
Bojan Leskošek, 28. 10. 2010 17:27
Kar se mene tiče, bi bilo prav, da bi to veljajlo tudi v plezališčih (in “orodjarnah”/drajtuliščih). In dejansko so v preteklosti že bili primeri, da je kdo, ki je odlomil kakšen oprimek, tudi poskrbel, da je oprimek prišel nazaj na svoje mesto. Za ostale brez tega “moralnega občutka” pa so KŠP/KA/PZS (in UIAA) pristojne za to, da glede tega sprejmejo pravila in z njimi seznanijo članstvo in poskrbijo za vzgojo začetnikov (morda so glede tega že kaj naredili? – vem, da smo že pred leti razpravljali o tem, da bi se odlomljene oprimke iz smeri, če je le možno, prisikalo nazaj).
Zakaj ne v Škrablovi in Krvavici? Enostavno zato, ker tukaj pa že nekaj let obstaja konsenz v plezalni “komuni”, da se brez strojev pleza v “športnih” plezališčih, tula pa v drajtuliščih.
Ta konsenz v hribih (vsaj kot je meni znano) ne velja in nikoli ni veljal, gre zamo za to, da se v zadnjh (deset)let(j)ih vedno bolj prakticira in je priveden na nivo nove alpinistične discipline — v skladu s splošno tendenco, da ni pomembno samo to, da “prideš čez” ampak tudi na kakšen način si to storil (na enak način so se že pred desetletji iz “vzponov” izločili “prosti vzponi”). Zato me po svoje čudi, da se po vseh teh letih v naših hribih dlje kot do kakšne Zagorčeve ni prišlo. Morda zaradi kamnine, saj je tulanje v kakšni granitni poči gotovo bolj varno. Po drugi strani pa bi ravno zaradi te ne-varnosti pričakoval, da mladci, ki so tehnično sposobni za kaj bistveno težjega, to jemljejo kot izziv. Možnosti za prve “draj” ponovitve je skoraj nešteto in prav zanimivo bi bilo spremljati, kaj se je s tulanjem v teh smereh spremenilo glede težavnosti, hitrosti, (ne)varnosti … Smeri bodo pač nosile dve oceni (Obraz sfinge 8a/7a/5 ur whatever, M8/M5, 2 uri;), v tem ne vidim nobenega problema (M vzponi ne razvrednostijo proste ponovitve). Jaz bi torej prej rekel “go for it”, bodite prvi;), preizkusite svoje znanje in sposobnosti in sporočite, kako se je spremenila vaša izkušnja pri tem početju.
Bojan Leskošek, 28. 10. 2010 19:28
Simon, se bom vzdržal komentarja na “brez kakršnega koli razmišiljanja”, saj bi bilo fajn, da se držimo vsebine, to pa je, argumenti za in proti tulanju v hribih (morda le tole: s takimi »izreki«, ki jih forumaši lepijo na čela ne-enako mislečih, se skriva zgolj pomanjkanje argumentov, s katerimi bi vsebinsko utemeljili svoj prav v stilu: diskvalificirajmo “nasprotnika” osebno, če ne moremo diskvalificirati njegovih argumentov).
Glede vsebine tvojega “ne-brez-kakršnegakoli” razmišljanja pa tole: če bi tvoj “Če bi pred doseženim konsenzom za plezališča rekli “go for it”, bi bla zdaj že vsa uničena” držal, potem bi to še toliko bolj moralo veljati za drajtulišča, ki pa so vsaj v Sloveniji kot vem vsa v odličnem stanju. Drajtulerjev je enostavno premalo, da bi naredili kakšno večjo »škodo«. Mnogim – tako kot meni – je verjetno bolj prijetno in zabavno, da se skale dotikajo s kožo, kot s stroji, čeprav se mi drajtulanje sploh ne zdi nezanimivo – bil sem pravzaprav presenečen, koliko tehničnega znanja zahteva (prej sem imel predstavo, da je zadeva mnogo bolj podobna plezanju po lojtri).
“Če Luka, ki je eden od tistih, ki vleče voz, misli, da bi lahko v hribih obstaja neka “morala” kaj se sme in kaj ne, je to za upoštevat in se zmenit, ne pa “go for it”.”. — Lahko se strinjam s tabo, da je Luka faca, da je na sceni in da mu tudi zato velja prisluhniti, ampak časi, ko smo slepo verjeli avtoritetam (pa čeprav je šlo za genije formata Galen ali Ptolomej), so vsaj od Descarta naprej nekako mimo;) … Torej namesto, da “brez kakršnega koli razmišiljanja” razglasiš stališče nekega odličnega plezalca “za upoštevat”, raje razmisli o njegovih argumentih za in proti, ti pa so (ob predpostavki, da ga je Jaka pravilno “citiral”):
1. “Z orodji bi obe smeri preplezal precej lažje” … “ocena v obeh, po njegovem mnenju (Luka je več kot kompetenten za tako oceno saj je obe prosto preplezal in ima za seboj smeri do M13) ne bi bila več kot M8” … “M8 pa je svetlobno leto lažje kot 8a, torej tu ne bi bilo napredka.”
2. “Izgovor na račun hitrosti prav tako ne pride skozi saj je najhitrejši vzpon v Obrazu ali Norčkih, sploh pozimi, vzpon s pomočjo številnih klinov”
3. “Najbolj pomembno pa je, da je verjetnost, da bi smer tudi poškodoval, velika”.
Torej predlagam, da ostanemo pri “brezosebnih” kritikah teh argumentov in poleg tega navedemo še svoje za/proti, sicer bo tale diskusija res postala “štala”.
Blaž Grapar, 31. 10. 2010 15:52
Meni se zdi pa vse to na nek način brezveze. Cepini so bili izumljeni za plezanje v snegu in ledu. Plezat povsem skalno smer z cepini je ubistvu tehničarjenje. Ok, če bi šlo za neko ledno smer z odstavkom skale potem je logično in naravno da se bo ta del plezalo z cepini, sicer pa je to vprašljivo.
Za moje pojme to ne bi bil korak naprej, le drugačen način preplezanja smeri, ki je po moje manj vreden, kot preplezati smer na pravi način. Zato se strinjam z razmišljanjem Luke in ne podpiram posiljevanja smeri.
Simon Čopi, 28. 10. 2010 18:19
Bojan z “go for it” se nikakor ne strinjam. Čeprav sem padel ven iz te scene, mi ni vseeno. Če bi pred doseženim konsenzom za plezališča rekli “go for it”, bi bla zdaj že vsa uničena. Če Luka, ki je eden od tistih, ki vleče voz, misli, da bi lahko v hribih obstaja neka “morala” kaj se sme in kaj ne, je to za upoštevat in se zmenit, ne pa “go for it”. Ta “go for it” je čist ena potrošniška štala današnjega sveta brez kakršnega koli razmišiljanja. Nalepko na čelo, pa pred kamero.
Aleksander Bjelčevič, 31. 10. 2010 12:22
Mislim da je Simon zadel bistvo (in Jaka s svojo ironično pripombo tudi):
a) ne obstajajo neki Argumenti, ampak gre zgolj za to, ali so nam potolčene skale všeč.
b) Vedno je ključno, kaj rečejo avtoritete – avtoritete namreč vsekakor so (od Sokrata preko Descartesa pa do danes), sicer bi midva z Bojanom kot učitelja ostala brez službe: skoraj vse znanje, ki ga imamo, smo v šoli in zunaj sprejeli BREZ argumenta, npr. skoraj nihče nima argumenta, da je zemlja okrogla, da je voda H2O in da je Prešeren rojen v Vrbi – ampak enostavno verjamemo avtoriteti. Še toliko bolj to velja za moralo, tudi plezalno. Alpinizem (in ostale športe, znanosti, umetnosti) poganjajo avtoritete – ko so v 70-ih začele frikat avtorite, se je začelo prosto plezanje; ko so avtoritete začele drajtulat, so tulali vsi; in če bodo avtoritete kot Luka ali Prezelj ali Jakofčič ali Leskošek rekle, »fantje, ne ga srat«, bo tako obveljalo, ob kršitivi pa se bo oglasila slaba vest.
c) Vse je stvar konsenza, kot pravi Bojan – in tega se da doseči, kot vidimo na primeru klasičnih plezališč. Če bodo avtoritete proti tulanju, se bo ta konsenz v par letih zgradil. Potem bo spontano nasta(ja)l tudi »seznam« smeri.
č) Glavni argument glede tulanja pa je, kot ste ugotovili, tale (točka 3 v Bojanovem povzetku): če opaznemu delu komune scefrane skale niso všeč, potem tulanja ne sme biti (to je splošna formula vseh moralnih maksim – ubijanje je slabo izključno zato, ker ubitemu in njegovim bližnjim to ni všeč). Kolikšen je ta del? Ok. 50 % je po moje več kot dovolj.
Aleš Bjelčevič
Tomaž Jakofčič, 28. 10. 2010 16:23
Zakaj ne velja “zgolj to, da plezalec oz. naveza, ki je z odlomljenim oprimkom bistveno spremenila karakter smeri, prevzame “moralno” obvezo, da mesto v nekem doglednem času sanira in kako naj se taka sanacija izvede” tudi v plezališčih? Bi mi prav pasalo pohaklat Škrablovo poč pa tudi Krvavica v Miški bi bila sigurno fajn…
Matevž Gradišek, 1. 11. 2010 01:04
Neverjetna se mi zdi zabloda v samem dojemanju koncepta kombiniranega plezanja, ki je (pri nas) nekako prisotna že od samega pojava novodobnega M plezanja. Praskanje (skoraj) na suho ni kombinirano plezanje in verjetno sodi le v drajtulišča in na umetno steno. Prava kombinirana smer se (več ali manj) začne in konča v ledu/snegu, vmes pa je lahko tudi suhi del, ki se pleza z isto opremo. Tako so plezali že naši stari fotri (tu nismo odkrili nič novega), samo naklon in težavnost sta bila (tudi, ali pa predvsem zaradi opreme) drugačna.
Kramarca je prijetna smer – tako pozimi kot poleti in celo nekje vmes, na različne načine z različno opremo. Zakaj ne Norčki? So kot smer (preplezana linija v neki gori) vredni več? Ja in ne – pravzaprav odvisno (samo) od tega kako dober si.
Bistvo je, da se smeri ponavljajo na vsaj enak (ali boljši) način, kot je to storil avtor. Splošno bolj cenjen način ponovitve neke smeri, še ne dovoljuje, da jo za dosego (osebnega egotripičnega) cilja predrugačimo (npr. navrtamo, da bi jo lahko splezali prosto). Kdor ne zmore, naj gre domov trenitat (biceps ali psiho), ali pa naj spleza svojo novo smer, na svoj način, pa bodo ponavljalci povedali koliko je od nje(ga).
Pretirano se ni za bati, da bi v naših hribih prišlo do množičnega uničevanja (legendarnih in bolj ljudskih) smeri zaradi M vzponov, saj kot pravi Tomaž: »…plezalci sanjarijo ob gledanju fotografij drajtulerjev o težkih vzponih v velikih kombiniranih smereh. Na koncu jih to udejanji tako ali tako le 0,1 promila…« Verjetno predvsem zato, ker je plezanje »runout« raztežaja z oceno (samo) M8, nad morda dvomljivim varovališčem, za povrh daleč daleč od tal skoraj povsem drug šport, kot sicer zavidanja vredna ponovitev smeri z dvomestno M težavnostjo v napol plezališču tipa M ali dry, kjer je pivo ob dveh na dosegu rok. Pa še obvezne (Škotom je to jasno) dobre/prave M razmere so tako zelo redke.
Kdor si zna pošteno odgovoriti na vprašanje: »vajdujuklajmb?«, prav gotovo ne bo uničil ničesar. Ni vse v številkah! Uživajte, trenirajte, zima prihaja… Pa da (mi) kdo slučajno ne prevrta še kakšne smeri.
Aljaž Tratnik, 1. 11. 2010 16:27
http://www.alpinist.com/doc/ALP08/climbing-note-ogden