Alpinistične novice 37/1982

Tudi alpinisti v SPD Trst

Na pobudo nekaterih, ki so plezali posamič, so ustanovili alpinistični odsek s šolo

Na pobudo skupine tržaških Slovencev, ki so se bolj ali manj vsak za sebe že prej ukvarjali z alpinizmom, so letos pri Slovenskem planinskemu društvu Trst, ponovno oživili alpinistični odsek.
Za temeljno nalogo v letoš­njem letu so si zastavili šolanje, ki naj bi jim približalo osnove plezanja, obenem pa pritegnilo nove moči. Šolo je vodil znani tržaški plezalec Lucijan Cergol, avtor prvih smeri v Osapski steni. Imeli so šest predavanj in prav toliko skupnih vaj, udeleževalo pa se jo je 30 naraščajnikov. Dvajset udeležencev je AŠ tudi uspešno končalo. In za konec so imeli seveda tudi skupno turo. Bili so v Karnijskih Alpah, žal pa jih je motilo slabo vreme. Pre­plezali so le smer S. De Infanti-G. de Conti-B. Dossi v SZ steni zahodnega vrha Brentonov (2540 m) deloma z novo va­rianto.
Že takoj ob obnovi delovanja so pričeli navezovati tudi stike z AO v Sloveniji. Za začetek so dobili največ pomoči pri članih Obalnega AO, podprla pa jih je tudi KA PZS. Štirje tečajniki so se že udeležili poletnega tečaja na Vršiču.
Kljub začetnim organizacij­skim težavam in angažiranju pri AŠ že od vsega začetka tudi pri­dno plezajo. Cestellani in Milič sta pozimi preplezala Slovensko smer v Steni. Opravili so tudi več zimskih pristopov in turnih smu­kov. Spomladi je Cergol ponovil smer De Infanti-Rupil v Torre SAF (Karnijske Alpe, ocena prvih plezalcev VI, A 2, sedaj V/IV), z Žumrom preplezal pr­venstveno (Lastovko) v Črnem Kalu itd. Cej in Gombač sta plezala v Torre di Falzarego, Bolčina, Cej in Milič v skupine Bele vode (Zahodni Julijci).

Predavanje o Andih
17. septembra bo ob 19. uri v prostorih Loškega odra na Spodnjem trgu predavanje z diapozitivi o ekspediciji alpinistov škofjeloškega alpinističnega odseka v pogorja Andov. Prikaz diapozitivov bo z razlago spremljal vodja odprave Franc Vidic. Predavanje ni namenje­no samo alpinistom in ljubiteljem pla­nin, temveč tudi vsem, ki jih zanimajo daljna gorstva in daljne dežele.

Kranjčani pred novimi nalogami
Poletna sezona članov AO Kranj je bila nekoliko manj živahna, kot so računali, predvsem ker so bili najbolj aktivni v tujini, kjer pa je bilo, slabo. Sedaj bodo to skušali popraviti s pre­davanji o fotografiranju in podobnim, skupnimi turami, pohodom po poti P-P in morda tudi s taborom v Dolomi­tih ali kakem odročnejšem kraju naših Alp. Alpinistične šole pa ne mislijo organizirati. Raje bodo lanske tečaj­nike, med katerimi nekateri veliko obetajo, čim bolj varno vodili do spre­jema med alpiniste.
Seveda pa bo vse v veliki meri odvi­sno od denarja. Ker ni bil objavljen seznam alpinistov, ki so dosegli repu­bliški razred, niso imeli dovolj kategoriziranih, zato so izpadli iz tretje občinske prioritete. Tako imajo za letošnji program na voljo le 80.000 din iz proračuna PD. Celo večino denarja ki je bil potreben, da se je Marija Štremfelj lahko udeležila odprave »Pamir 82«, so zbrali s solidarnostno akcijo: barvali so žlebove, strehe in zidove.

Faksimilna izdaja Našega alpinizma
Sredi pre­teklega tedna je ekonomat PZS dobil prve izvode faksimilne izdaje klasičnega dela naše vodniške in sploh alpini­stične literature – Naš alpini­zem. Leta 1932 je delo prvič izšlo v založbi Turistovskega kluba »Skala«, gradivo zanj pa je zbral in uredil s pomoč­jo tovarišev Mirko Kajzelj, medtem ko je ovitek, perorisbe in zemljevide narisal Herbert Drofenik. Sedaj ga je na pobudo PZS izdala Državna založba Slovenije, natisnilo pa ČGP Delo v nakladi 3000 izvodov. Nova izdaja ima trde zelene platnice, predgo­vor je napisal dr. Mirko Kaj­zelj, spremno besedo pa Tine Orel.
Planinska društva (AO) in posamezniki, ki so Naš alpi­nizem naročili že v prednaro­čilu, ga bodo dobili v nekaj dneh, vse pa opozarjamo, da imajo v ekonomatu PZS (Ljubljana, Dvoržakova 9) 15 odstotni popust, če nakup zajema vsaj pet izvodov edi­cije. Cena je 590 din.

Logarska dolina, Matkov kot, Peči
Za tisk je pripravljen plezalni vodniček »Logarska dolina, Matkov kot, Peči«, ki ga je pripravil ob pomoči sodelavcev in na osnovi arhiva PZS Tone Golnar, ilustracije pa narisal Zdenko Zorič. Po ureditvi Franceta Malešiča je gradiva za 120 strani, precej bo foto­grafij in shem, edicija pa bo izšla pri Planinski založbi PZS v konceptu, ki ga pozna­mo od vodnička »Bohinjske stene«. Zajema stene 18 vrhov in še zaledenele (že preplezane) slapove, vseh opisanih smeri in variant pa je blizu 200. Manjkal ne bo tudi pregledni zemljevid po­dročja, pripravljeno je abece­dno kazalo in posebej še ka­zalo shem, za konec pa tudi vprašanja poznavalcem: kakšne napake so se kljub vsej pazljivosti prikradle v delo in kaj manjka.

Tudi v ženskih navezah
Naveza Ines Božič-Sanja Vranac (obe Obalni AO) je pretekli mesec v Sass d’Ortiga preplezala Buhlovo poč (V+, 500 m), ki jo je ponovila tudi »moška« naveza Miran Gaberšček-Jože Žumer-Sandi Marinčič (prva dva Obalni, zadnji Akademski AO), obe dekleti in Marinčič pa so skupaj preplezali še Dvojni raz (IV+, 1000 m) v Pala di Rifugio. V slabem vreme­nu so nato plezali nad Passo Sella. Dekleti Trenkerjevo poč (V-) v prvem in Zajedo (IV+) v drugem stolpu, Gaberšček in Marinčič pa Trenkerjevo in Tissijevo (VI-) v prvem. V Piz Ciavazes sta dekleti pre­plezali Michelluzijevo (V+) in Via Italia (A 2, V), Gaberšček in Marinčič pa ti dve in še Schubertovo (VI-). Za konec so plezali še v mešanih nave­zah. Božičeva in Marinčič Vinatzerjevo (V+, 300 m) v Piz Ciavazes in smer Julia (V-VI, 850 m) v Tofani, naveza Gaberšček-Vranac pa Alvera-Pompain (IV-V) Constantini – Ghedina (VI) v Tofani.

Helba s Čopom – solo
Solo ponovitve Čopovega stebra ni­so več posebna redkost – čeprav terja­jo izpiljeno tehniko ter veliko moči. Janez Benkovič, član AO Kamnik, si je izbral kombinacijo Helba -Čopov steber in jo preplezal v štirih urah.

Skupna tura pred AŠ
AO Domžale je pripravil skupno turo v Tamar. Med drugim so 4. t. m. kar trikrat ponovili zajedo Šit. Janez Jeglič sam, Peter Pauli in Borut Veselko, zadnji prosto kot prvi ter Ro­man Cerar (AS Delo) in Barbara Kašnik. Silvo Karo pa je v navezi z Boja­nom Šprogarjem (AO Trbovlje) opravil prosto ponovitev Aschenbrennerjeve v Travniku. V nedeljo sta Je­glič in Karo (brez stremen) preplezala še Steber Šit.
Člani AO Domžale tudi že vabijo v alpinistično šolo, ki se bo pričela 30. t. m. ob 19. uri v društvenih prostorih na Krakovski 26, vodil pa jo bo Milan Jazbec. Tu vsak četrtek ob tem času dajejo tudi vse informacije.

Velike stene BiH
V zadnji številki (7-8) revije Naše planine, ki jo izdaja PZ Hrvatske, je tudi izredno zanimiv sestavek Sara­jevčana Slobodana Žalice »Velike stijene v Bosni in Hercegovini«. Na kratko je podal kronologijo Osobca, Cetine in Izgorjele Grude na Prenju, Velikega Kuka in Meziča stijene v Čvrsnici ter Botina v Veležu. Velimir Šušak iz Zadra je popisal vzpon na Rucu Pichincha (4787 m) v Ekvador­ju. Zanimiv je tudi opis nekaterih no­vejših delov speleološke opreme.

Ob obletnici
Filip Bence je 4. t. m. sam preplezal Raz Jalovca, torej natanko 50 let po prvem vzponu. Toda s tem ture še ni končal. Ponovil je še smer Kočevar-Pajer v Malem Jalovcu in zahtevno Direktno v Kotovi špici. Brata Meglič (vsi AO Tržič) pa sta preplezala Jesih-Lipovec v Travniku.

V Matajurskem vrhu
Tone Črv in Jože Jeram, člana AO Idrija, sta petkrat preplezala J steno Matajurskega vrha (med Črno prstjo in Rodico). Stena je nekoliko podob­na Mali steni v Novem vrhu in zanimi­va bolj za spomladi, v njej pa so sedaj: Kosobrinova poč (V/II-III, 100 m), Ribežni (V+/II-III, 110 m), Raz (II-III, 200 m) Zahodna grapa (III, 130 m) in Gamsova grapa (II, 120 m).

Sam v Migovcu
Slavc Svetičič je 3. t. m. sam preple­zal pet smeri v Tolminskem Migovcu: Kamine, Prečenje, Raz, Zajedo in smer Markič-Lesjak (zadnjo prosto, ocena V+ za mesto A 1 sicer V-). Dva dni kasneje sta z Milanom Černilogarjem (oba AO Idrija) ponovila Liberaško v Frdamanih policah.

Jalovec na poštni znamki
Planinska zveza Slovenije se trudi, da bi prihodnje leto, točneje 26. fe­bruarja 1983, ob 90-letnici slovenske planinske organizacije, izšla tudi pri­ložnostna znamka. Akademski slikar Andrija Milenkovič iz Beograda je že izbral nekaj posnetkov Jalovca, ki naj bi mu služili za pripravo osnutka.

Med turo PA
Tone Golnar je med planinsko turo za študente PA v Mariboru opravil tudi več vzponov, tako da podatkov o vseh niti ni mogel izslediti. S profesor­jem Ljubom Novakom sta plezala v Vršičih, med Mimo votline in Dosto­pom. Z Brankom Muršičem sta pre­plezala J raz Ojstrice z novo varianto (2R, IV). Sam je ponovil smer Fritsch-Lindenbach in dve v Z steni Kalškega grebena. Franci Bračko in Marko Šubic (vsi AO Kozjak) pa sta preplezala Herletovo smer v Ojstrici ter Beli raz v Dedcu.

Mednarodna naveza
Stane Belak je s prijateljem iz Frankfurta avgusta med drugim pre­plezal Vzhodno smer (z varianto: V-), Zlatorogove in Bohinjsko v Steni, Di­rektno v Špiku, Smer pastirja Jozla v Nad Šitom glavi, Kamniško v Koglu, Centralno v Velikem Draškem vrhu. Maja Dolenc in Ničo Kregar sta 4. t. m. ponovila Direktno v Št. Rinki, dan kasneje pa Ekar-Jamnik v Dolški škrbini. Willenpart in Zrinšek sta v Križu preplezala S greben in Škofjeloško, Alič in Dvoršek Kašutovo v Grintavcu, Bertoncelj (vsi AO Matica) pa Kugyjevo v Škrlatici.

Še v Raduhi in Lanežu
Robi Jamnik, Vojko Kaker (AO Ravne) in Janez Štornik (AS Prevalje) so 30. avgusta preplezali novo (Direktno: IV-V, A O, 2R) Helenine smeri v Srednji Raduhi. Viktor Pov­sod in Marjan Zih pa sta štiri dni pred tem preplezala novo smer v Lanežu.

Zbor planinskih vodnikov
Komisija za vzgojo in izobraževa­nje PZS vabi na zbor planinskih vo­dnikov, ki bo 25. in 26. t. m. v Solčavi. Zbor bo v soboto ob 8.30 v zadruž­nem domu, kjer bodo udeleženci po­tem analizirali letošnje nesreče ter de­lo in problematiko PV. Po kosilu bo­do razdeljeni v skupine odšli na Grohat, Okrešelj ali v Logarsko dolino, kjer bo v nedeljo še praktično delo med turo. Prijave je potrebno poslati (in plačati 600 din) do 20. t. m. na PZS.

Naši na Madžarskem
Zveza PD Novi Sad nam je posre­dovala kratko poročilo iz katerega je videti, da sta našo organizacijo na me­dnarodnem srečanju alpinistov, ki so ga pripravili Madžari, zastopala Zoran Navratil in Nandor Varga, člana PSD »Železničar«. Poleg naših in do­mačinov so sodelovali še zastopniki Avstrije, DDR, Švice in Italije, kaj so plezali pa iz poročila ni razvidno. Le da so organizatorji demonstrirali ple­zanje od VI do VII težavnostne stopnje in prikazovali diapozitive.
Iz poročila KA PZS je mogoče ugo­toviti tudi, da smo imeli zastopstvo tudi na taboru ENSA v Franciji. Peter Markič in Marko Štremfelj, člana AO Kranj sta na njem opravila tri ture: preplezala sta Direktno v J steni La Meije (V, 800 m, 10 h) in Severni ozebnik v Les Bans (IV+, 55 st., 400 m, 3 h) ter prečila Les Bans.

V soju čelne svetilke
V soboto 4. t. m. ponoči je Franček Knez (AO Impol)spet izvedel enega svojih izjemnih vzponov. Ob 20. uri je vstopil v Krušičevo smer (Špik) ter jo preplezal v poltretji uri. Oprimke je iskal v soju čelne svetilke, med vzpo­nom pa so mu celo razpadli dotrajani plezalniki. Potem je sestopil pod Ponco, kjer sta bivakirala skupaj z Lojze­tom Cajzekom (AO Celje), ki je pri­šel skozi Špikov graben. V nedeljo pa sta v Rakovi špici preplezala novo smer (Levi steber: V/III-IV, 5 h). Vstopila sta pri stolpu desno od Juvanove grape, po kateri sta na vrhu tudi izstopila. Sestopila sta po Kugyjevi smeri, prečila melišča in turo sklenila s sestopom skozi Špikov graben.

Najtežja v Martuljku
Bogdan Biščak in Rado Fabjan sta 26. avgusta opravila prvo ponovitev Zajede (Drobnič-Kozjek) v Široki pe­či. Z oceno prvih plezalcev se v glav­nem strinjata, pravita pa, da to bolj velja za tehnična mesta (do A 3), kot za prosto preplezljiva, ki so morda nekoliko visoko ocenjena. Toda skala ni najboljša, v celoti pa je to vsekakor najtežja smer v Martuljku. Plezala sta jo 16 ur in izplezala že v temi.
Ines Božič (Obalni AO) in Rado Fabjan sta 5. t.m. opravila prvo pono­vitev (po 19. letih!?) smeri Krivic-Potočnik v steni Špika. Ocena V+/IV, 5,30 h. Dan kasneje sta opra­vila še prvo ponovitev Direktne (A. in M. Štremfelj, 1980) v Rakovi špici. Povedala sta, da je smer zelo lepa, ocenila pa sta jo s VI-/IV-V, 7 h. Tega dne je naveza Rajko Noč (AO Jesenice) – Igor Škamperle preplezala Aschenbrennerjevo smer v Travniku, ki jo je v solo vzponu (2,30 h) ponovil tudi Igor Mezgec.

Vzponi AO Gorje
Tudi člani AO Gorje so zadnja ob­dobja lepega vremena izkoristili za vzpone. Slavko Klinar in Miha Žumer sta ponovila Jugov in Čopov steber v Steni, Žumer sam pa je preplezal Vzhodno smer, nadaljeval po Sever­nem grebenu do vrha in sestopil po Slovenski. Teden dni kasneje je – prav tako sam – preplezal še Gamso­vo grapo v Ablanci in smer Debelakove in Deržaja v Triglavu. Smer čez macesne v Vrhu kraj sten (Prisojnik) sta preplezali navezi Klinar – Kunšič in Ferjan – Žumer. Klinar in Špendou (AO Jesenice) sta ponovila Skalaško z Ladjo, Ferjan in Klinar pa Aschen­brennerjevo v Travniku.

Reški alpinizem
Od članov AO Rijeka, ki se je v preteklosti nekaj časa imenoval AO Kamenjak, smo izvedeli, da sta Nenad Ivanovič in Predrag Juroš (Zagreb) 28. preteklega meseca preplezala Velebitaško smer (prvi prosto, 4. PP) v Aniča kuku in Funkcijo, Damir Košta pa sam Brahmovo in Akademsko smer.

Vzponi šele po delu
Člani AO Radovljica so zadnje vi­kende preživeli večinoma na gradbi­šču tovorne žičnice za Pogačnikov dom na Kriških podih. Šele zadnje dni so spet plezali. Mirko Pogačar je z Vilijem Tavčarjem preplezal Skalaško s Čopovim stebrom in Wisiakovo v Steni, z Blažem Jerebom pa 5. t. m. Prusik-Szalayevo in Kunaver-Drašler v Sfingi.

V Paklenici in Julijcih
Jenko Špela in Tone Štamcar sta 4. m. preplezala Raz za kladivce v Aniča kuku, dan kasneje pa še Pomo­to v Debelem kuku. Vanja Matijevec je 5. t. m. preplezal Libereško smer v Frdamnnih policah, Matjaž Deržaj in Goran Suzič Albinco v Mali Mojstrovki, Slavko Frantar in Alenka Jamnik (vsi AO Rašica) pa Čopov steber v Steni.

Alpinistična šola v Kamniku
Vodstvo AO Kamnik se je odločilo, da bo pričetek letošnje alpinistične šole 16. t.m. ob 18. uri v društvenih prostorih na Kidričevi 31. Šolo bo vodil Bojan Pollak.
Poročajo tudi o dveh vzponih. Mar­jan Kregar in Irena Markuš sta 4. t.m. ponovila smer Modec-Režek v Rzeniku, Sonja Lanišek in Janez Plevel pa naslednji dan Gregorinov steber v Kalški gori.

Bogat program NDP Savinjska
Grade na Klemenči jami in Pristavi – Proslava na Gori Oljki 25, t. m.
Na zadnji seji meddruštvenega odbora Savinjske doline so predstavniki PD pohvalili informira­nje, zlasti Delo in lokalna glasila. Ve­čino sklepov so uresničili, dejavnost pa je bogata in pestra. Na Gori Oljki so v organizaciji PD Polzela opravili že več kot 3.000 prostovoljnih delov­nih ur, dom pa bodo slovesno odprli že v soboto, 25. t. m. (in ne v nedeljo, ko bo proslava 800-letnice Žalca). Predstavnik PD Šoštanj pa je zagoto­vil, da bodo čim prej obnovili tudi planinsko pot (prvič je bila markirana leta 1904) na Goro.
Poročali so tudi o alpinistični dejav­nosti. PD Mozirje o ustanovitvi alpinistične sekcije, zastopnik AO Celje pa o nameravani odpravi v Himalajo (1983 – Gaurišankar). Planinski za­ložbi pri PZS bodo predlagali, da pri­hodnje leto (ob 90-letnici organizira­nega planinstva) izda knjigo o Franu Kocbeku. Proslave bodo tudi že ta mesec ob 10-letnici PD Železar Štore (13.-18. t. m.) in PD Laško. Udele­ženci so protestirali proti politiki Kul­turne skupnosti SRS, ki ni niti dinarja namenila za pomoč naši najstarejši reviji – Planinskemu vestniku.