Golob in Grom v finalu mastra
Oba prvič med najboljšimi v Serre Chevalierju – M. Čufar 10. na balvanski tekmi
Ljubljana – Športni plezalci so v Franciji nastopili na dveh balvanskih tekmah v seriji Top Rock in enem največjih mastrov, v Serre Chevalierju. Ženski del ekipe tokrat ni bil tako uspešen kot običajno, zato pa so se dobro odrezali fantje.
V Serre Chevalierju je doslej blestela le Martina Čufar, medtem ko se drugi niso uvrščali v finale. Letos sta imela Čufarjeva in Vrhničan Aljoša Grom glede na uvrstitev na svetovni lestvici zagotovljeni mesti v glavnem delu tekmovanja, drugi pa so morali v kvalifikacije. Romana Savič in Katarina Štremfelj se z 20. mestom oziroma 28. nista uvrstili v nadaljevanje, Jure Golob pa se je s 5. mestom še ujel napredovanje. Urh Čehovin je bil 9.
V finale sta se prebila oba naša plezalca, Golob in Grom, Čufarjeva pa je napravila napako. Golob je plezal zelo dobro, izdala ga je vzdržljivost, ker se je, kot je povedal, bolj pripravil za balvanske tekme. Grom po nastopu ni bil prav zadovoljen zaradi napake na prvem, res težkem mestu. Njuna nastopa pa lahko označimo za uspešna.
Balvanska tekma v Val d’Iseru je – kar je bilo pri moških znano že lani – potrdila pomen specializacije. Slovenija je imela v Val d’Iseru med finalisti le Čufarjevo, ki je na koncu zasedla 10. mesto, Golob pa je z 12. mestom dosegel našo najboljšo moško uvrstitev na največjih balvanskih tekmah. V Chamonixu je bil Golob v polfinalu v svoji skupini peti, ob koncu pa pristal na solidnem 13. mestu. Grom in Čehovin sta se v svoji kvalifikacijski skupini uvrstila med 20. mestom in 25. Čufarjeva je imela v Chamonixu slab dan in je, tako kot Savičeva, ostala brez finala.
Tomo Česen
Nova smer v perujskih Andih
Pavle Kozjek je 20. julija v še deviški severni steni Chopicalqija v perujskih Andih sam preplezal zahtevno prvenstveno smer. Za 800 m visoko smer Mirton Novice Extreme je potreboval le pet ur čistega plezanja, štiri ure pa še za sestop po isti smeri. Kombinirano smer, v kateri so najtežji skalni odstavki ocenjeni s V+, v ledu pa se mora plezalec ponekod spopasti tudi z navpičnico, je ocenil s TD/ED.
Kozjek je 19. julija skupaj z Jožetom Cajzkom pod steno postavil šotor. Ob 4.30 zjutraj je Kozjek vstopil v osrednji del stene, sledil rampi, ki vodi proti desni, v nadaljevanju pa plezal po stebru, ki leži v vpadnici severnega vrha. V vršnem delu so ga nekoliko zaustavili neprehodni seraki, ki se jim je s prečnico izognil v desno. Tik pod seraki, 150 m pod vrhom, je tudi najtežje mesto smeri – previsen kot med skalo in ledom, sledijo pa gladke granitne plošče. Po SZ grebenu je nadaljeval do Severnega vrha (6050 m). Greben, ki od tam vodi do glavnega vrha, je bil ovešen z nevarnimi opastmi, tako da se je odločil za sestop.
Izredno naporen in nevaren dostop, zahtevnost same stene, v kateri se neprestano menjavajo skalni in ledni odseki ter precej zahtevna orientacija, so verjetno razlogi, zakaj je stena sicer pomembnega vrha v tem delu Andov do sedaj ostala nedotaknjena. Po Kozjekovem mnenju se nevarnost zmanjša na najmanjšo možno stopnjo, tudi z izredno hitrim vzponom: »Klasičen vzpon v navezi, z vso opremo za bivakiranje, bi bil v taki steni skoraj samomorilsko početje.« Sam je plezal brez nahrbtnika, s seboj je imel poleg nujno potrebne opreme le nekaj varovalnih kompletov, lednih vijakov in klinov, petdeset metrov pomožne vrvice, alu folijo in fotoaparat.
Maja Čonč
Vabilo pod Mangart
Filip Bence in Peter Podgornik sta v severni steni Malega Koritniškega Mangarta preplezala novo smer. Potegnila sta 12 novih raztežajev (VI+/V) levo od Severnega stebra, ki sta se mu priključila tik pod streho. Ker Severni steber izkoristi edini logični prehod čez previse, sta do vrha stene plezala po njem. Bence in Podgornik tudi vabita vse alpiniste na tradicionalni spominski tabor pod severno steno Malega Koritniškega Mangarta, ki bo od 21. do 23. t. m. Opozorilo: vse smeri so resne in primerne samo za izkušene alpiniste.
Miha Peternel
