Zaporedni vzponi
Marko Vovk in Samo Supin sta 16. julija v severni steni Ojstrice plezala Herletovo, Levo in Black Crack. Delček njunega plezanja je zajet naslovni sliki in v videu … Tri dni pozneje je bil Marko v isti steni z Žigom Rojsom – Bežala sta pred nevihto!
V predostenju Križevnika
Feliks Matoh Brelih in Matic Grojzdek sta 18. julija nad Robanovim kotom v Križevniku plezala Svobodo. Poleg lepe smeri z dobro skalo in značilnih težav ju je pričakala še gnezdeča ujeda in seveda dež. Vzpon sta zaključila na predzadnjem stojišču, kjer se srečata smeri Svoboda in Vrt bogov in se po vrvi spustila do vznožja.
V steni Bele peči
Smer De Rovere v Bili peči nad Nevejskim sedlom sta plezala Tine Cuder in Anže Povšič. Vroče vreme in glasbena spremljava od koče Gilberti (NOF), kjer je potekala prireditev – Nevee Outdoor Festival 2024v petek zvečer s slovenskim alpinistom Silvom Karom.
Moje prve Alpe, 20. do 23. junij 2024
Tretji tabor Moje prve Alpe v organizaciji hrvaške komisije za alpinizem se je drugo leto zapored odvijal na istih lokacijah. Prvi dan na Vršiču, ostale dni v dolini Belih voda z bazo pri koči Brunner. Udeleženci so prišli iz AO Velebit, AO Mosor, AO Željezničar, RAKa & AO Matica, in sicer: Petra Vižintin, Ante Brizić, Perica Zrnić, Val Đurvić, Lana Šokota, Ana Rubin, Lucija Antić, Mislav Maleković, Sven Juraj Fijan, Dora Gorjan, Petra Cik, Andreja Topolovec, Diego Vižintin, Goran Glumac, Ivan Sabolić, Ognjen Bogović, Ivona Bogović, Jelena Cerinski, Tina Lepri, Lukas Grbac Lacković, Ivona Baniček, Martin Zajšek, Tea Čalogović, Romana Večerić, Jakov Budić, Ivana Mance, Žina Kožina, Nataša Petrin & Tea Glumac. In podporniki: Mirela Rakocija, Borna Vukadinović, Leonardo Grubelić, Jerislav Bobić & Antonija Viljac. Preplezali so 35 smeri nad območji taborjenja, vsi zdravi in veseli …
Spomini na Kavkaz
Alpinist Stane Klemenc se je v teh dneh spomnil na njegovo prvo alpinistično odpravo – pred 50. leti – Jugoslovanska kadrovska odprava Kavkaz 74. Takrat so se povzpeli na najvišji vrh Kavkaza Elbrus (5633 m). Slovenski del odprave so poleg Staneta sestavljali Silvester Jošt, Ivč Kotnik, Jaka Prelog in že pokojni Jože Rožič. Njihov naslednji cilj je bila najtežja smer v steni Čatin Taua. Bilo pa je pretoplo in sta bila že prvi dan plezanja zaradi padajočega ledu in kamenja dva poškodovana. Odpravo je zaznamovala tragična nesreča v steni Ušbe, kjer so štirje hrvaški alpinist umrli, …
Sporazum o medsebojni pomoči v gorskem svetu med Kitajsko in Nepalom
Nepalsko planinsko združenje ( NMA ) je podpisalo memorandum o soglasju s kitajsko športno zvezo avtonomne regije Xizang za izboljšanje kakovosti reševalnih operacij v visokogorskih regijah Nepala in Kitajske. To je prvič, da je NMA podpisala tak sporazum z drugo državo ali tujo organizacijo.
Med nedavnim obiskom avtonomne regije Tibet za sodelovanje na 4. transhimalajskem forumu je predsednik NMA Nima Nuru Sherpa predlagal in dogovoril okvir za mehanizem gorske reševalne službe na velikih višinah.
S tem želijo zmanjšati različne razloge, kot so pomanjkanjem najnovejših tehnologij, zaradi česar reševalne akcije niso tako učinkovite, kot bi bilo potrebno.
Nov mehanizem delovanja bo omogočil hitro medsebojno sodelovanje ministrstev za kulturo, turizem in civilno letalstvo ter ministrstev za turizem in NMA . Programa se bodo udeležili tudi predstavniki tibetanske uprave in športne zveze avtonomne regije Xizang.
Obe strani sta se dogovorili za sodelovanje pri razvoju alpinistične kulture z vzpostavitvijo tematskega centra v Himalaji, med drugim bosta Kitajska in Nepal okrepila sodelovanje pri okoljskih vprašanjih s posebnim poudarkom na Mount Everestu.
Da bi povečali raven profesionalizma v regiji, bo kitajska stran poslala svoje plezalce v Nepal na dodatne kvalifikacijske tečaje.
Tehnično plezanje
Način plezanja (krajše tehnika) je ena od nekoč zelo popularnih vej alpinizma, s katero so se plezale stene po smereh, ki (za tiste čase) niso ponujali dovolj oprimkov in stopov. Pri tem načinu si plezalec pri vzponu pomaga z različnimi pripomočki (ne gre mešati z orodnim plezanjem – drytool), ki ne služijo le za varovanje, ampak tudi za napredovanje: npr. povleče se za klin (ali kak drug pripomoček), stopi v lestev, ki jo zatakne v klin, …. Pri tehničnem plezanju se ne opremlja smeri od zgoraj.
Do sredine prejšnjega stoletja je tehnično plezanje temeljilo na zabijanju klinov in zagozd v skalo, kjer je ta oprema po navadi tudi ostala. Dandanes plezalci uporabljajo precej večji nabor opreme (kremplje, zatiče, metulje, …) vendar se sama tehnika vzpenjanja od takrat ni kaj dosti spremenila.
Hiter razvoj plezalne opreme in tehnike je prinesel spoznanje alpinistov, da bi bilo mogoče veliko tehničnih smeri splezati prosto. Pojavile so se kritike in številne razprave na račun tehničnega plezanja, ki so na nek način tudi vrnile prvotno prosto plezanje – glede na uporabo svedrovcev pri tem načinu pa bi lahko tudi ta način imenovali za dokaj “nečist”.
Ocena težavnosti tehničnega vzpona upošteva težavnost nameščanja varovanja in nevarnost v povezavi s padci.
A0: Vlečenje za kline, ki držijo težo in potencialni padec plezalca.
A1: Smer, kjer še ni nevarnosti izdrtja opreme, varni padci.
A2: Napredovanje v zahtevnejših nekaj metrskih odsekih na posameznih in vezanih delih kosov opreme, ki še zdržijo težo plezalca,
A3: možnost padca 10-15 metrov
A4: možnost padca 15-25 metrov.
A5: možnost padca več kot 25 metrov. Možnost smrtnih poškodb.
Pravi eldorado tehničnega plezanja se je odvijal v strmih granitnih stenah Yosemitov, kamor so po Američanih prihajali tudi plezalci iz ostalih celin. Dneve in tedne so plezalci “viseli” po stenah, obešeni na kline in napredovali po bakrenih zakovicah. V granitu je veljalo tudi pravilo, da so se vsi pripomočki izbijali in izvzemali iz stene. Tudi danes se tam še pleza “tehnika,” … El Capitan – Oliver Tippett sam v smeri Reticent wall, v predelu The Master’s Corner …
alpinisticnenovice@gmail.com
