Neustrezna ocena je vzrok za nesreče
V gorah ne gre podcenjevati težavnosti smeri, prav tako pa tudi ne precenjevati svojih sposobnosti, kar se vse prepogosto dogaja
Ocenjevalci nezaželenih dogajanj v gorah smo si že dolgo edini, da je za večino nesreč mogoče najti več razlogov, ki so med seboj vzročno povezani. Najpogostejše je podcenjevanje težavnosti, prav tako pogosto pa posamezniki tudi precenjujejo svoje sposobnosti. Tak odnos do gore poraja že med pripravami še nove možnosti, da se izlet ne bo srečno iztekel: udeleženci se pomanjkljivo opremijo, izberejo si neprimerne ali premalo pripravljene sopotnike, odhajajo na pot v neprimernem času, vremenu in podobno.
To potrjujejo vse nesreče, tako tudi te, ki so se primerile v naših gorah v zadnjem času. Nehote se moramo muditi pri pojavih ter se ukvarjati z mislimi, ki smo jih že pogosto obravnavali, seveda s težnjo, da ljudi, ki zahajajo v gore osveščamo in navajamo k samozaščiti in vzgoji, ne pa, da bi jih odvračali od hoje v gore.
Zavedamo se, da planinska dejavnost terja čim večjo samostojnost vsakega posameznika, premišljenost in odločnost, ki si jih lahko pridobimo – ponavadi v dobri družbi – samo ali predvsem s prakso in manj iz literature. Zavedamo se, da je planinstvo dejavnost, ki iz povsem objektivnih vzrokov terja tudi določeno tveganje, v čemer je tudi precejšen del vzgojne vrednosti in mikavnosti. Jasno pa je, da dober planinec stori vse, da bi se tveganju izognil.
Nesreče v severni steni Triglava so te dni spet pokazale, kako lahko mladostna nepremišljenost in podjetnost spodbujata k neprimernim odločitvam.
Tudi v lahki steni plezamo navezani in po vseh pravilih varujemo. Mladi Zagrebčanki pa sta poglavitno opremo pustili v dolini ter plezali nenavezani. Tako si nista mogli pomagati, ko je ena izmed njiju zašla v spolzke skale in omahnila. Napačno je bilo, da se je skupina tako hitro odločila. Člani so si hoteli ogledati steno in vstope v razne smeri, a so se na vrat na nos odločili za vzpon. Četudi Slovenska smer sodi med lažje, se je ne smemo lotiti brez poprejšnje priprave in temeljitega dogovora, saj že ob tem odpade marsikatera nepravilnost, na primer misel, da ni pošteno, če v lahki steni plezamo navezani in se hočemo z umetnimi pripomočki prebiti prek težavnejših mest. V resnici nas vrv in klini samo varujejo za primer, da zdrsnemo ali se okruši oprimek. V navezi nas soplezalec lahko zadrži, da ne pademo in se poškodujemo.
Kolikor je znano, so podobni vzroki krivi tudi nesreče beograjskih planincev. Slaba priprava, sestopanje vodilnega v skupini po steni brez varovanja, vse to je imelo težke posledice. Ob zadostni opremi in tehnični pripravljenosti se nameravani vzpon najbrž ne bi končal tako, kot se je. Kaže, da je bilo tudi tu nekoliko vpleteno mišljenje, da razmeroma lahke smeri ne bo težko preplezati, pokazalo pa se je spet, da za manj izkušene in slabo opremljene alpiniste dandanes stena ni nič manj težavna, nevarna in zahtevna, kot je bila pred petdesetimi ali stotimi leti. Gora se ne spreminja, spreminja se samo človekova usposobljenost, začetnik pa je in ostane začetnik, ki le postopoma pridobiva izkušnje in znanje. Dogodki to prepričljivo dokazujejo leto za letom in potrjujejo, da smejo v steno le vsestransko dobro pripravljeni planinci, ki gore in smeri na noben način ne omalovažujejo, ki so ji vsestransko kos.
V tem smislu se pomudimo še pri časopisni novici o navezi z enajstletnim dečkom v gorah montblanške skupine, ki je morala v neurju dva dni bivakirati, nakar »se je mladi junak s spremljevalcema spustil v dolino na smučeh«.
Beseda junak bi v planinskem besednjaku ne smela imeti mesta, zasluži jo kvečjemu reševalec, kadar zavestno tvega, ko rešuje življenje človeka, ki je zabredel v stisko. V danem primeru so bili člani naveze prisiljeni bivakirati, ker bi jih sicer neurje ugonobilo in zategadelj prav gotovo niso junaki. Nasprotno bi lahko trdili, da sta bila oče in stric, milo rečeno nepremišljena, da sta na zahteven vzpon vzela otroka.
Tako meni večina planinskih vzgojiteljev, ki se sicer ne odrekajo vodenju otrok in mladine tudi na višje vrhove. Enotni so v mnenju, da ima mlad človek svoje meje ter da gore, ki segajo nad 3000 metrov visoko ter terjajo dolg in naporen pristop, niso torišče za uresničevanje nezdravih ambicij. Tak vzpon je prej izjema kot pravilo; četudi so otroci lahko dobri hodci, niso niti telesno, niti duševno pripravljeni na nepričakovane spremembe in preizkušnje. Seveda pa te misli veljajo staršem in varuhom, ne pa toliko otrokom, ki so v tem primeru samo žrtve.
Pavel Šegula
Nova smer v Aiguille du Midi
Rok Kovač in Lidija Painkiher sta dobro začela sezono v tujih gorah
NOVA SMER – Aiguille du Midi s smerjo Kovača in Painkiherjeve v severni steni.
Čeprav se je prava poletna alpinistična sezona komaj pričela, že lahko poročamo o lepem uspehu naših plezalcev na tujem. Rok Kovač, najmlajši član trojke (poleg Markiča in A. Štremflja) iz odprave »Lotse 81«, ki bo te dni oblekel vojaško suknjo, je zadnje dni junija z Lidijo Painkiher (oba člana Akademskega AO) prebil v Chamonixu. Vendar sreče nista imela, saj razen zadnjega ni bilo dne, da vsaj popoldan ne bi bilo oblačno, v višjih legah pa je tudi snežilo. Na daljše ture torej nista smela niti pomisliti. 24. junija sta preplezala ozebnik, ki s severa pripelje na sedlo med Aiguille du Plan. Plezala sta ga štiri ure, saj se v zgornjem delu nista umaknila v skale ampak sta plezala naravnost (75-80 st.) po ozebniku. Ocena 50-60 st., 600 m.
V torek, 30. junija zjutraj pa sta že navsezgodaj vstopila v smer, za katero ni ne v literaturi in ne v arhivu vodniškega urada podatkov, da bi bila že preplezana. Vzpon sta opravila v S steni Aig. du Midi, smer je pretežno ledna z naklonino do 90 stopinj, večinoma pa 40-60, dolga je okoli 1000 m, plezala pa sta jo 12 ur. Bilo je še okoli pol metra novega snega, sicer so ponekod morda tudi krajši kopni odstavki.
Dobri stari časi
V soboto 27. junija sta Nino Kurtelj in Branko Ognančevič (oba AO Velebit) opravila prvo ponovitev Smeri za dobre stare čase v Kleku, ki sta jo lani preplezala Aleraj in Mesarič, Marinc in Vranjičanin pa sta ponovila Žoharjev steber. V nedeljo sta Blažič in Ognančevič preplezala še Brankovo smer.
Dve novi smeri v Steni
Kaže, da dobro pripravljeni plezalci vedno najdejo še kak prehod, tudi tam, kjer drugi o njem niti ne razmišljajo. Tako nekako bi lahko sklepali ob vzponih Frančka Kneza, tudi, če se po natančni analizi kdaj izkaže, da je le povezal manj znane ali pa sploh neznane variante v logično celoto.
Z Jožetom Zupanom (AO Celje) sta 5. t.m. spet preplezala novo težko smer (čeprav jo je Knez ocenil le V-, A 0) med Šlosarsko in Ljubljansko. Vstopila sta po zajedi desno od začetka prve, oziroma po Bešlinovi varianti, plezala 8 ur, smer pa imenovala Pandorina skrinjica. Pred tem (1. t.m.) je Knez z Matjažem Pečovnikom (AO Impol) preplezal Edijev steber, Steber, Desno od Plat (zadnji dve prosto) in še Plošče v sestopu. Sam pa je Knez še isti dan preplezal Zagorčevo, Originalno v sestopu in ZZ. Vse te smeri so v Mali Raduhi. 4, t.m. pa sta z Bojanom Vebrom (AO Impol) ponovila Toples v Steni.
11. t.m. sta Knez in Pečovnik preplezala Črni graben (IV-, 9 h) v Steni, kar bi spodaj lahko imeli za povezavo variant med Peternelovo in Helbo. Vstopila sta namreč z gredine z macesnom in nadaljevala navzgor do Peternelove, po njej do Črnega grabna, potem pa po njem in ob Črni steni do dveh zaporednih votlin. Od zadnje votline sta zavila desno v grapo, ko pa se je ta razcepila, sta plezala levo na raz in po njem na rob stene. Dan za tem je Knez sam ponovil smer Šavel-Župančič, Raz mojstranških veveric v Sfingi ter sestopil po Ladji in Skalaški smeri (prvi sestop?).
Edini na Dolenjskem
V Novem mestu je edina dolenjska AS, ki pa je kljub osamljenosti in oddaljenosti od gora vedno bolj aktivna. Konec alpinistične šole so pripravili na Biokovu, kjer so s tečajniki preplezali več lepih smeri. V maju in juniju so plezali v Julijcih, Koglu in Kleku. V začetku julija pa so priredili tabor pod Velikim Špičjem. Tu sta Stane Mokotar in Alojz Rogelj preplezala smer (povezava: vstop v Levi steber – izstop Vzhodnega grebena), za katero mislijo, da bi bila lahko prvenstvena: Prijateljska, spodaj III-IV, zgoraj V, 450 m, 5 h. V smeri sta ostala dva klina.
V stenah nad Korošico
Franci Bračko in Zdenko Zorič sta 11. t.m. preplezala Centralni steber Dedca, Tone Golnar in Marjan Koren pa isti dan Beli raz v isti steni. Dan kasneje sta prva dva ponovila Bolostajo v Vršičih in Pintarjevo v Dedcu, Golnar pa je plezal v levem delu stene Dedca (100 m, III) in domneva, da je smer prvenstvena. Tone Fidelj in Matjaž Fištrovec (vsi AO Kozjak) sta ta dva dni ponovila Herletovo smer in smer Modec-Režek v Škarjah.
Ledeniški tečaj AO Škofja Loka
AO Škofja Loka je od 7. do 13. t.m. pripravil prvi lastni ledeniški tečaj v koči Denza (Presanella). Kljub ne najboljšemu vremenu (vsako popoldne ali vsaj ponoči je deževalo) so predelali celoten program in opravili še 23 tur v S steni Cima Presanella (3564 m) in Vermiglio (3458 m). V prvi steni sta navezi Balon-Stanovnik in Kekec-Šubičeva preplezali smer Moffei-Geschini (55 st., 550 m), Kekec, Kovačič in Lušina – Raz (Jahn-Söhm, II-III, 50 st., 550 m), dve navezi SV greben. Direktno (60 st., 550) sta ponovila Kekec in Kovačič, Desno od serakov (57 st., 400 m) pa brata Franc in Jože Balon. V Cimi Vergiglio sta navezi Balon-Vidic in Balon-Stanovnik preplezali Severni ozebnik (55 st., 550 m).
Načrtna dejavnost AO Matica
Da bo tudi letošnja sezona nadvse uspešna najbolje kaže podatek, da so člani AO Ljubljana do konca junija vpisali že prek 380 tur, čeprav vsi te osnovne naloge še niso izpolnili. V okviru AŠ so opravili sedem skupnih tur in še dve, ki sta bili namenjeni plezanju. Zadnje (pod Rokave) se je udeležilo kar 16 tečajnikov in 9 članov AO. Pogoj za udeležbo na teh dveh turah je bil (poleg osnovne opreme) uspešno opravljen praktični izpit iz tehnike plezanja in varovanja. Kako uspešna je letošnja generacija tečajnikov, kaže tudi podatek, da imajo najbolj prizadevni že po sedem plezalnih vzponov, seveda v navezah s člani AO.
Od zadnjih vzponov velja omeniti ponovitev Akademske v Vežici (9. t. m. Dare Alič-Boris Kofol), Peternelove (11. t. m. ista dva) in Direktne smeri (Stegerjeve, VI-, 600 m) v Catinaccio, ki sta jo 12. t. m. plezala Zoran Bešlin in Ničo Kregar.
2. MP Trikota in 1. P Centralne
V soboto 11. t. m. sta Joka Tučič (AO TAM) in Mira Uršič opravila drugo mešano ponovitev Trikota v Dolgem hrbtu, Marjan Frešer in Milan Romih (vsi AO Impol) pa prvo Centralne (Čanžek-Črepinjšek) v Rjavčkem vrhu (z oceno V-VI, 4h se strinjata). Podatki o zaporedju ponovitev so seveda neuradni, saj nimamo urejenih podatkov niti za najpogosteje obiskovane stene.
Solo vzponi in ponovitve
Člani AO Postojna so zadnja dva tedna opravili več zanimivih ponovitev. 28. junija sta Fabjan in Mezgec preplezala Kramarjevo v Koglu, Biščak in Škamperle pa Kamniško. Enako imenovano, smer v Vršičih sta 1. t. m. ponovili navezi Biščak-Škamperle in Lenassi-Kranjčeva. 5. t. m. sta Krivic in Vodopivec plezala Bavarsko z Dolgo Nemško, Vošank s tovarišem pa le prvo. Isti dan sta Biščak in Škamperle ponovila smer Juvan-Šteblaj v Široki peči, dan kasneje pa še Skalaško v Špiku.
Iz tega obdobja so tudi trije lepi solo vzponi. Rado Fabjan je 4. t. m. preplezal Krušičevo v Špiku, tri dni za tem pa še Mojstranško (direktno) v Stenarju. Igor Mezgec pa je 6. t. m. preplezal Direktno v Špiku. 11. t. m. pa sta Biščak in Škamperle preplezala Helbo z Ladjo, Fabjan z Benkovičem (AO Kamnik) Direktno v Črni graben z Ladjo, Mezgec pa z Božičevo (Obalni AO) Šlosarsko v Steni. V nedeljo sta Fabjan in Mezgec ponovila še Kočevarjevo v Stenarju.
Idrijci v Julijcih
Černilogar in Menart sta 4. t. m. preplezala Direktno v Šitah, dan kasneje pa še Zajedo v Travniku. Hine Kranjc, ki je 1. t, m. preplezal prvenstveno (Majino: III-IV, 1 h) v Zapotoškem vrhu je s Praprotnikom dan kasneje ponavljal smer Hitri Gonzales (točneje Zapotoške, ker sta tod že julija 1974 plezala Jenko in Palčič) v Zapotoškem vrhu in še smer Likar-Markič v isti steni. Kranjc je potem z Gantarjem ponovil še tri smeri: 5. t. m. Prusikovo s Kunaver-Drašler v Sfingi, dan kasneje Wisiakovo, 8. t. m. pa Peternelovo.
Vzpon in smuk na Glocknerju
Kranjčani poročajo o številnih odličnih turah. V nedeljo 5. t. m. se je Štefan Gartner povzpel po Pallaviccinijevem ozebniku (led!) in se na smučeh spustil ob visečem ledeniku. Ručigaj in Sajovec sta plezala (V, zagozde) v levem delu Nad Šitom glave, pa ne vesta katero smer, kar se je v tej steni v zadnjem času primerilo že številnim. Potrebna bi bila torej »predstavitev« te stene, pa se je žal nihče noče lotiti. Tri dni za tem je Kranjc z Mubijem in Pavčevo ponovil Nemško smer v Dolgem hrbtu, 11. t. m. pa sta Gartner in Kobal preplezala zajedo Ekar-Jamnik v Dolški škrbini. Jamnik in Zaplotnik pa Kočevarjevo v Stenarju. Tomo Česen pa je preplezal tri zanimive smeri, za katere je narisal tudi odlične sheme: Varianto Travnika je plezal z Zaplotnikom, Zajedo Šit prav tako, Zajedo spominov v Stenarju pa s Kranjcem.
Še ena nova v Vežici
Milenko Arnejšek in Mate Kobilica, oba člana Akademskega AO, sta v ponedeljek 6. t. m. preplezala steno Vežice med SZ razom in Ogledom (smer Arnejška in Radetiča iz 1980) verjetno v prvenstveni smeri (VI, A1, 100 m, 4 h). Vstopila sta pod malo luknjo desno od raza, najtežji pa je bil »helikopter«, poč v tretji dolžini. V smeri sta pustila 10 klinov, precej pa je mogoče preplezati z zatiči.
Radovljičani v Steni
Andrejčič in Perko (AO Tržič, ostali AO Radovljica) sta 5. t. m. ponovila Kamniško v Mojstrovki, tri dni za tem pa je Pogačar z Mravljetom preplezal Jugov steber v Steni. V severni steni Triglava so plezali tudi v soboto 11. t. m. Lavrihova in Tavčar Slovensko, Božič, Erženova in Stegnar Bavarsko, Jereb in Pogačar Peternelovo s Čopovim stebrom, Jug in Kersnik pa Jugov steber.
Alpinizem na Koprskem
Kar trije člani Obalnega AO so maturirali, tako da bo do odhoda v JLA spet bolj živahno. Peter Čižmek je z Jožetom Žumrom (Akademski AO) v zadnjem času preplezal Helbo s Čopovim stebrom, Peternelovo s Prusikom in Levo zajedo v Stenarju. Potem sta s pripravniki Obalnega AO plezala še Skalaško z Ladjo, Zahodno zajedo in Tržaško. Člani Obalnega AO iz Kopra so bili tudi v Zahodnih Julijcih in plezali v Visoki Beli špici, Trbiški špici in Lepi glavi. 11. in 12, t. m. pa so bili z društvenim izletom na Kleku, kjer so seveda tudi plezali.
Novice iz Zagreba
Mesarič in Predovič sta še pred odhodom v Pamir (skupaj s člani ŠAO) preplezala Raz Travnika in Direktno v Špiku. Buinac in Žnidarič sta 4. t. m. plezala Raz v Vršiču med Špikom in Frdamanimi policami. Peterica članov AO Mosor in Dubovac (Karlovac) pa je bila v Courmayerju, kjer so 7. t. m. preplezali Brenvo (Mt. Blanc).
AS PD Željezničar
Člani alpinistične sekcije pri PD Željezničar v Sarajevu so tudi z dosežki prve polovice letošnjega leta zadovoljni. Opravili so prek 140 tur, od tega 11 zimskih. Žal njihov zimski tabor na Prenju zaradi slabega vremena ni dal pravih rezultatov (2. P smeri Tomič-Zahirovič v SZ steni Osobca in Sandžačka 33 v Z steni). Eden njihovih članov pa je uspešno končal zimski začetniški tečaj v organizaciji KA PZBiH. Med pripravami na »Paklenico 81« so opravili 3. P Stebra Crvenih stijena, po povratku izpod Aniča kuka pa so ponovili še Direktno v S steni Oblika. Tudi pretekli mesec ni minil brez pomembnejših vzponov. Navezi Kovačevič-Simič (AS Željezničar) in Gafič-Savič (AS Bjelašnica) sta opravili 1. P smeri Dragman-Brezovečki (iz leta 1941) v Mežica steni na Čvrsnici. Ocena ponavljalcev je VI, 800 m. V steni Strmništa na Bukoviku so opravili prvenstveni vzpon (Dragmanovo), ki so jo čez nekaj dni tudi že ponovili. In to je praktično delo vsega osmih članov, večina drugih je namreč neaktivna.
Rezijani v Andih
Konec maja je v Peru odpotovala odprava »Alpinistica Friulana«, v kateri je bil tudi naš rojak Rezijan Lino di Lenardo, vodil pa jo je Rodolfo Simuello. Bazo so postavili na višini 4200 m pod Serapo Nevado (6143 m) in v 13 dneh preplezali 1900 m visoko steno. Smer (Via Friuli 81), ki so jo ocenili s 75-80 st., V, je menda najtežja v tej steni, v njej pa so postavili tri tabore. 15. junija so v njej celo doživeli precej močan potres. Di Lenardo je že obljubil predavanje v Bovcu,
V Julijskih Alpah
Tamara Likar in Pavel Podgornik (oba AO Nova Gorica) sta 28. junija preplezala Centralni steber (V, 500 m) v S steni Planje. Stane Belak (AO Matica) je 21. junija ponovil še zasneženo Poševno zajedo v Velikem Draškem vrhu in sestopil po Zimski, šest dni za tem pa še smer Herlec-Kodran in spet sestopil po Zimski smeri. V nedeljo 28. junija sta s Janezom Sabolekom (Akademski AO) v vsega petih urah preplezala Šlosarsko smer v Steni.
Plezalcem prvenstvenih smeri
Težav s prvenstvenimi smermi je vedno več. Prvi plezalci ne posredujejo opisa, če pa ga vendarle, ostane v kakem arhivu in zanj večina ni seznanjena. Pride druga naveza in – spet prepleza prvenstveno smer, še posebno, če ne najdejo nedvoumnih znakov predhodnikov. Sklep podkomisije za kvalitetni alpinizem PZS, da bodo poslej veljale le smeri, za katere bodo prvi plezalci poslali opis, shemo in tudi sliko (ali fotokopijo) z vrisano smerjo, je bil torej več kot umesten.
Iz poročil AO
AO Rašica: Med skupno turo je Niko Novak s Tomazinom (AO Tržič) ponovil Steber Šit. 5. 6. m. sta Tine Bucik in Milan Gladek (AO Kamnik) preplezala Zajedo v Šitah, dan kasneje pa Bucik s Dušanom Doljakom še JLA. Kot zanimivost velja omeniti še, da je kar pet navez preplezalo redko ponavljano Brojanovo smer v Slemenu, plezali pa so tudi v Travniku in Jalovcu – Čop, Jesih, Potočnikovo smer.
AO Kamnik: Tatjana Golob in Mihela Možek sta 5. t. m. preplezali Tschadov steber v Travniku, Marjan Kregar in Bojan Pollak spominsko smer Iva Reye v Ojstrici, Franc Holcar in Janko Plevel pa Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu. Tri dni za njimi sta Ines Božič (Obalni AO) in Janez Benkovič opravila 3. MP Direktne v Štruci, še isti dan pa sta preplezala tudi Mekinjsko smer v Stolpu, kar je šele druga ponovitev (in 1. MP).
AO Kozjak: Inko Bajde in Štefan Senekovič sta junija preplezala Vzhodno v Mali Rinki, naslednji dan pa Modec-Režek v Turski gori. 3. t. m. pa sta Bračko in Zorič ponovila Ogrinovo smer v Ojstrici.
AO Matica: V soboto 4. in nedeljo 5. t. m. je AO izvedel sklepno turo, ki se jo je udeležilo 21 članov. Nad Bivakom II (Martuljek) so ponovili vse klasične smeri, dan za tem pa so plezali po izbiri. Med pomembnejšimi vzponi velja omeniti kombinacijo Prusikove smeri s smerjo Drašler-Kunaver v Sfingi, ki sta jo opravila Stane Belak in Emil Tratnik (AO Idrija). Smer sta preplezala tudi Zlatko Gantar s tovarišem iz AO Idrije.
Franci Savenc
