Ob odpravi Lotse 81
Postavljati vesoljni slovenski množici vprašanja uspeha in neuspeha, vrha – ne vrha, doseženega – nedoseženega cilja … in na vse to pričakovati odgovor, ki bo v obratni smeri povedal, koliko so fantje naredili, koliko pretrpeli, koliko preplezali in koliko v tem uspeli – nemogoče. Preprosto nemogoče. Toda, ko sem bral in poslušal razne odmeve na našo zadnjo odpravo, se mi je vsilil v glavo prav ta čuden priokus – priokus slabe predstavitve naše odprave. Naj dodam nekaj svojih misli.
Zakaj naj bi bilo težko reči, kaj je uspeh ali neuspeh neke odprave? Bolj ali manj strokovni komentarji v časopisih in RTV so se kar preizkušali, kateri bo odkril najsijajnejšo prispodobo, ki naj bo obenem uspešni neuspeh ali neuspešni uspeh. Tega vsaj alpinistom za sedaj ni treba – res ne. Povejmo, kaj so fantje dva meseca delali na gori, zakaj so ob prste, zakaj se jim je v mokrih ledenih luknjan sanjalo o toplem mediteranu, in povejmo tudi to, zakaj nekdo, ki ga je že trikrat zasul plaz, ni odšel – odšel, sestopil, se vrnil v življenje … Ko pa vse to povemo, pa prav nič ni treba samovprašanja: fantje, a smo sploh uspeli?
Sploh pa vprašanja, zakaj naj bi hodili na Šmarno goro, pa na Stol, Kočno, Triglav, Mt. Blanc, pa na Everest (ali Lotse, če hočete), in ne bi počeli raje kaj bolj pametnega, prepustimo tistim, ki niso še nikoli šele na mrzle roke dali toplih rokavic, ali še niso občutili občutka, ko ti na glavo pripeka vroče sonce, potem pa stopiš v senco – kakšna prijetna senca. (Miselnost alpinistov je pač, da mislimo, da ne moremo prej vedeti resnične vrednosti sence, predno nas ni ožgalo sonce. Ne mislimo na tiste, ki so ves čas skriti v senci).
Tudi naslednje vrste komentarjev je bilo slišati. Dovolite mi majhno prispodobo. Zato ker naša krava daje 20 1 mleka na dan, sosedova pa le 10 1 – ni naša toliko boljša, ampak je le sosedova tako zanič. Drugače: prigaziti na osemtisočak ni nič, če pa nekdo nanj pripleza! Ne bo držalo, kajne!? Že so naši fantje »samo« gazili proti osmim kilometrom in kadarkoli so prigazili na vrh, niso nikoli rekli: saj je bilo komaj kaj …
Hudičevo delo je tako gazenje – kakšno pa je šele plezanje na tej višini? Izraz za tovrstno garanje bodo slovenski jezikoslovci morali verjetno šele zvariti. (Hudič bo pri tem prav gotovo samo vajenec.) Pa vseeno – ali smo res že predobri za »navadno gazenje«? Sicer pa je pri takih razmišljanjih navada, da odgovori niso nujni ali pa so sploh nepotrebni.
Kolikor časa pač neko stvar vrtimo, vselej jo privrtimo do – denarja. Tu, kot vsi vemo, obstajata dva problema: 1. kako denar dobiti in 2. kako ga opravičiti (ne gre za delo, marveč tisti besedni del). Pri prvi točki samo klobuk dol pred vsakim, ki se loti tega prosjačenja in spelje zadevo do kraja. Na srečo so taki med nami. Občutljivejša je druga točka. Menim, da se odgovor skriva v teh vprašanjih. Kaj pomenijo slovenske smeri, jugoslovanske smeri v gorah po vem svetu? Kaj nam danes pomeni Triglav in kakšne boje skriva v sebi vrh, pa severna stena …? Pa ne bodimo ozkogledi planinci. Kako dobro lahko razumemo, zakaj je potrebnih prek 500 starih milijard za OI leta 1984, razumemo tudi stotine milijonov, porabljenih za »neizprosen boj« za žogo na zelenih površinah velemest, tudi v smučarskem svetovnem pokalu ne bi bilo točk brez milijonov … No, pa presneto bi bili vprašljive preteklosti, če bi dvomili v upravičenost porabljenih milijonov za sindikalne seminarje, pa za izpopolnjevanje takih in drugačnih aktivistov, pa milijone za simpozije vrtnarjev na Ohridu, dimnikarjev v Dubrovniku … Toda – vsak delavec je vesel, če ve, da gre njegov dinar za nekaj, pri čemer se tudi preliva znoj, kot ga sam, da ta dinar zasluži. In – za Himalajo pa na Himalajo se prelije hudimano veliko znoja – veliko znoja.
Luka Karničar, AO Jezersko
Nove funkcije nekoč neizkoriščenega sveta
Zanimivo diplomsko delo Jurija Senegačnika – Izrednega pomena so tabele in grafikom
V zadnjih letih je vse več seminarskih in diplomskih nalog, ki obravnavajo planinstvo kot eno izmed človekovih aktivnosti. Tudi Jurij Senegačnik, študent geografije in alpinist je v lanskem letu pripravil dve nadvse zanimivi deli. Največ zanimanja (in pozitivnih ocen) pa vzbuja njegovo diplomsko delo: Planinstvo v slovenskem prostoru. Obsega 110 strani, 11 tabel, 5 grafikonov in še 11 kart, ki so priložene.
Osnovni namen Senegačnika je bil obdelati funkcije nekoč praktično neizkoriščenega, neposeljenega ali le slabo poseljenega gorskega sveta v Sloveniji. Ta prostor je z razmahom planinstva dobil novo funkcijo – postal je planinski rekreacijski prostor.
Zanimivo je, da se geografi s tem pojavom praktično niso ukvarjali. Zato je moral avtor ob pomoči mentorja prof. dr. Vladimirja Klemenčiča in podpori Raziskovalne skupnosti Slovenije tako rekoč orati ledino. Seveda tudi ob posredni pomoči vseh, ki so že karkoli zapisali o tem (v seznamu literature je navedenih 60 različnih virov).
Jurij Senegačnik je v nalogi opredelil posamezne tipe planinske aktivnosti z njihovimi demografskimi in socialnimi karakteristikami. Nadalje je ovrednotil primernost slovenskega gorskega sveta za te tipe planinske aktivnosti in poiskal tudi soodvisnosti. Posebno pozornost pa je posvetil infrastrukturni opremljenosti slovenskega planinskega prostora. Zelo zanimiva je rajonizacija z zgostitvami planincev ter izkoriščanosti prostora, poiskal pa je tudi osnovne povezave planinstva s sorodnimi dejavnostmi, še posebno z varstvom narave. Izrednega pomena so priloge: karte, večinoma v merilu 1:50.000 z grafičnimi ponazoritvami (in podkrepitvami) tekstualnih ugotovitev.
Proslava 60-letnice TK Skala
Planinska zveza Slovenije vabi vse Skalaše, člane predvojnega Turistovskega kluba Skala in njihove svojce na proslavo 60-letnice, ki bo v nedeljo 28. t. m. v Vratih. Proslava bo v vsakem vremenu in se bo pričela ob 11.30 pri spomeniku padlim partizanom – gornikom.
Tisti, ki bi želeli potovati v skupini, se lahko prijavijo v pisarni PZS (312-553) na Dvoržakovi 9 v Ljubljani. Avto bo odpeljal iz Ljubljane v nedeljo ob 8. uri, cena povratne karte je 120 din. Med potjo je predviden tudi obisk grobov Jakoba Aljaža, Jože Čopa in dr. Klementa Juga.
Mladi planinci na taboru
Pionirji-planinci v Bavščici – Mladinska komisija PZS skrbi za vzgojo
Šesti republiški tabor pionirjev-planincev bo od 2. do 9. avgusta v planinskem vzgojnem centru v Bavščici, namenjen pa bo tistim pionirjem, ki uspešno sodelujejo v akciji »pionir-planinec« in delu planinske sekcije. Tabora se bodo udeležili predvsem člani tistih PD, ki sami ne prirejajo tovrstnih taborov.
Mladinska komisija PZS, ki je organizator te pomembne akcije, vabi tudi po dva pionirja iz vsakega slovenskega planinskega društva v zamejstvu in naših PD v tujini. Program tabora bo usmerjen v izpopolnjevanju znanja za pripravo izletov, o orientaciji, izvajanju programa planinskih šol in družabnih dejavnosti.
Seveda pa to nikakor ni edina oblika šolanja v okviru mladinske komisije PZS, njihove akcije se bodo vrstile prek vseh počitnic in so že tradicionalne.
Omeniti velja morda še letno izpopolnjevanje mladinskih vodnikov, mentorjev planinske vzgoje in planinskih inštruktorjev, ki bo od 21. do 23. avgusta v gorah okoli Rudolfshütte, kjer je avstrijski planinski vzgojni center. Namen te akcije je posredovati osnove tehnike gibanja v ledu in granitu, seznanjanje z načini avstrijske planinske vzgoje in omogočiti tudi ture na vrhove visoke prek 3000 m.
Oproščen krivde
Načelnik tržiške postaje GRS Marjan Salberger, ki so ga obdolžili, da je soodgovoren za zeleniško tragedijo (11. januarja 1977), ko so pod snežnim plazom umrli štirje učenci in dva učitelja ŠC Iskra-Kranj, je končno oproščen. Pred časom je namreč Vrhovno sodišče SRS odredilo novo obravnavo in Temeljno sodišče v Kranju ga je oprostilo.
Tri smeri v Lovčenu
Tone Golnar (AO Kozjak), ki služi vojaški rok v Cetinju, je 6. maja v steni Lovčena preplezal tri smeri, ki so menda sploh prve v tem ostenju. Njegoševo je ocenil s IV, 150 m, Tobogan, ki ga je zmogel v sestopu s II, 140 m, Desni raz pa z II-III, 140 m. Stena je ponekod kar precej krušljiva in poraščena s travo, stebri pa so kar precej eksponirani.
Novo vodstvo KA PZS
Na zadnji seji komisije za alpinizem PZS, ki je bila v torek, so se domenili, da jo bo do skupščine PZS vodil Vinko Mlinar, načelnik AS Logatec. Dogovorili so se tudi, da bosta na tečaj za ekstremno plezanje v Francijo potovala Mitja Kanellopulos (Matica) in Metod Škarja (AO Mengeš). Na srečanju alpinistk pa nas bodo predstavile Nadja Fajdiga, Marička Frantar, Lidija Painkiher in Andreja Žagar. Pomoč za popravilo in ureditev bivakov bodo prejeli trije AO: Matica 50.000 za bivak pod Skuto, Tržičani za bivak v Storžiču (30.000 din) in Jeseničani (15.000 din), Mojstrančani pa konec leta, ko bo znano, koliko bodo uspeli postoriti in koliko bo še ostalo denarja. Za vse, ki bi želeli biti kategorizirani, pa je pomemben tudi sklep, da bodo upoštevali le tiste prvenstvene vzpone, za katere bodo predložili podroben opis in shemo.
Vzponi postojnskih alpinistov
Biščak, Fabjan in Mezgec so 3. t. m. ponovili smer Geršak-Grčar v Vežici. Šest dni za tem sta Rajko Noč in Igor Škamprle preplezala JLA v Šitah. V soboto 13. t. m. sta Bogdan Biščak in Igor Mezgec preplezata Zajedo Travnika, dan za tem pa še spodnji del grape med Travnikom in Šitami v kombinaciji z zgornjim delom Leve smeri. Tega dne sta Boris Krivic in Franc Vodopivec ponovila Direktno v Jalovcu, Rado Fabjan in Igor Škamprle Steber Šit, Milan Vošank in Zoran Bešlin (Matica) pa Zajedo Šit (sestop po smeri Jesihove).
Poletni tečaj za pripravnike GRS
Podkomisija za vzgojo in tehniko GRS razpisuje poletni tečaj za pripravnike GRS, ki bo od 26. do 28. t. m. v Vratih. Postaje morajo prijave poslati na naslov načelnika: Marjan Salberger – Partizanska 17, 64290 Tržič.
Pripravljeni na poletno sezono
Čeprav se približuje poletna sezona, ko bo moralo biti vse pripravljeno za redno poslovanje planinskih postojank Planika in Dolič, so člani PD Gorje le uspeli opraviti planinski izlet po avstrijski Koroški, s Partizanom Gorje pa pripravljajo ureditev novih društvenih prostorov. Uspešno so končali tudi osnovno AŠ, in sicer s predavanjem o Everestu, ki jim ga je s filmom in besedo predstavil Tomaž Jamnik. Vodja AŠ Franc Ferjan pa nadaljuje z vajami tečajnikov v plezalnem vrtcu. Tudi nekaj plezalnih vzponov in turnih smukov so že opravili v tej sezoni. 10. maja turni smuk za Cmirom, 16. maja z Velike Martuljške Ponce, dan kasneje z Rjavine, po grabnu med Malo in Veliko Rjavino na Apnenico, 20. maja pa z Grossvenedigerja (3674 m). Deset dni kasneje so plezali Jugovo smer v Stenarju in še dan kasneje SZ raz Debele peči ter JV raz Dolkove špice. 7. t. m. sta Ferjan in Podlogar ponovila smer Jeglič-Kunaver v Debeli peči, Torkar in Zupan pa sta preplezala Poševno zajedo v Draškem vrhu.
Dvakrat v Steni
Franček Knez (Impol) in Jože Zupan (Celje) sta v soboto 13. t. m. prečila po spodnjem delu smeri Prusik-Szalay, od zadnjega stolpa pa nadaljevala naravnost navzgor. Toda – v srednjem delu sta našla dva klina? V Amfiteater sta prišla enako kot, po Zlatorogovih policah, nato pa nadaljevala navzgor (ob votlini), tako da sta izstopila kakih 40 m desno od izstopa Prusikove smeri. Glede na dvome, sta smer za sedaj poimenovala Dvomljivka, ocena pa je že po tradiciji nizka: III-IV, 6 h.
V nedeljo pa sta vstopila po Slovenski smeri in od Belih plati plezala (na levem robu) naravnost navzgor, mimo značilnega Črnega stolpa (to je tudi ime smeri, ocena pa IV+/III+, zgoraj III, 3 h). Tu so bile edine sledi klini z zankami za spuščanje. Previsne zapore pa nudijo lepe prehode.
V ostenju Raduhe
Irena Komprej (AS Prevalje) in Stanko Mihev (AO Ravne) sta 13. t. m. preplezala še eno novo smer v Srednji Raduhi (V-VI, 150 m, 8 h), dan za tem pa prvenstveno v Mali Raduhi (Marjanova smer: V-VI, A 1,120 m, 9 h). Člani AO Črna Rado Borovnik, Teodor Jelen, Alojz Kompan in Milan Plesec so 8. t. m. ponovili Zajedo, dan za tem pa še Originalno smer. Jelen in Plesec sta tega dne preplezala tudi Plate, Kovačevo, sestopila pa sta po Veternih policah. Ista dva sta 11. t. m. preplezala še Levo od plat.
Kovačevo smer v Mali Raduhi sta 12. t. m. preplezala Tratenšek in Pečovnik (oba Impol). Zadnji je nato sam sestopil po ZZ, nato pa preplezal v vzponu in sestopu še Originalno smer.
Bivak že postavljen
Pred 14 dnevi je helikopterska enota milice na Pode pod Skuto prepeljala osnovni gradbeni material, v nedeljo 14. t. m. so štirje prostovoljci AO Ljubljana-matica (več se jih vabilu ni odzvalo) zabetonirali temelje in v ponedeljek je helikopter pripeljal še bivak (v elementih). Čeprav se vrste prostovoljcev tudi tega dne niso okrepile, so ga do večera s pomočjo obrtnikov le sestavili in v torek obili s pločevino.
Novi bivak pod Skuto za sedaj sicer še ni zasidran, v njem tudi še ni nobene opreme, pa še kako delo bo tudi potrebno opraviti, toda če je potrebno – streho nad glavo pa le že nudi. Ko bo opremljen do konca bo lahko sprejel nekako 12 (nerazvajenih) planincev.
Iz Mojstrane in Radovljice
Na tradicionalnem tekmovanju GRS v Kötschach – Mauthenu je letos sodelovalo kar 137 ekip iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. Od naših so sodelovali reševalci iz Mojstrane (5 ekip) in Radovljice (2 ekipi). Najuspešnejša (kar po propozicijah pomeni najbližja poprečnemu času vseh ekip) je bila druga ekipa GRS Radovljica, ki se je uvrstila na 2. mesto.
V mešanih navezah
Lidija Honzak in Janez Marinčič (oba-AO Matica) sta 14. t. m. preplezala kombinacijo smeri Belač-Zupan in Stebra Šit. Značilni za to povezavo so naravni prehodi in precej konstantne težave (IV-V+, eno mesto VI, nekajkrat A0). Dva dni za tem sta ponovila še Jernejev steber v Dolgem hrbtu. Milojka Lesjak (AO Kamnik) in Janez Sabolek sta 12. t. m. ponovila smer Belač-Zupan v Šitah. Marička (Akademski AO) in Slavko Frantar (AO Tržič) pa sta dva dni kasneje preplezala smer Vavken-Verovšek v Velikem Draškem vrhu. Tega dne sta Janez Benkovič (AO Kamnik) in Ines Božič (Obalni AO) preplezala Prusnik-Szalayevo smer v Steni. Centralno z varianto v Veliki Koroški Babi (III-IV, 1000 m) pa sta 2. t. m., preplezala zakonca Andrej in Marija Štremfelj (oba AO Kranj).
Visokogorske postojanke v ospredju
V soboto bo v Ljubljani seja glavnega odbora Planinske zveze Slovenije
V soboto 27. t. m. bo v Ljubljani 6. seja glavnega odbora PZS, ki se bo pričela ob 9. uri v prostorih Zveze sindikatov Slovenije, Ljubljana -Dalmatinova 4/IV. Po pregledu zapisnika zadnje seje, sklepanju o zaključnem računu in sprejemu dokumentov za letošnje leto bo kratko poročilo predsednika PZS Tomaža Banovca, nato pa osrednja točka – srednjeročni načrt investicij v visokogorske planinske postojanke.
Potreb in želja je veliko. Ker bo jeseni skupščina PZS, bo potrebno določiti tudi osnovni dnevni red, imenovati komisijo za kadrovska vprašanja, v načrtu je tudi kratka informacija o statutarnih spremembah itd. Razprava pa bo tudi o pomembnejših letošnjih akcijah: dnevu planincev, ki bo letos na Krvavcu, o akciji »Kredarica«, pa o poročilu odprave v J steno Lotseja. Na dnevnem redu je tudi sprejem dveh pravilnikov.
OD TOD IN TAM
Novi planinski zemljevidi
NIŠRO iz Varaždina nadaljuje s serijo planinskih kart. V začetku meseca so jih izdali za Bijele in Samarske stijene ter Veliko Kapelo. Tudi avtor teh je znani planinski delavec Zlatko Smerke.
Za čisto Vitošo
Republiška komisija za zaščito narave pri CS BTZ je 13. in 14. t. m. organizirala veliko akcijo »Za čisto Vitošo«. Oba dneva so bila zborna mesta vse planinske postojanke na Vitoši, v njih pa so čakali prireditelji z vrečkami.
Japonsko – nepalska odprava
Po daljši zapori je nepalsko ministrstvo za turizem spet dovolilo vzpone na Čo Oju (8153 m). Prva je dobila možnost japonsko-nepalska odprava, v kateri se je zbralo 29 japonskih alpinistov in 12 Nepalcev iz vrst policije. Odpravo vodita Jogendra Thapa in Takeši Komatzu.
Dokumentacijski center
Vse večjemu številu planinskih dokumentacijskih centrov se je letos med drugimi pridružila tudi ustanova, ki bo skrbela za tovrstno dejavnost (na področju alpinizma, speleologije in planinstva) v Belgiji, Nizozemski in Lukseburgu. Kot je že običaj, bodo izdajali (vsaj občasno) tudi posebno glasilo. Direktor centra je postal M. Jansen.
Južna stena Anapurne
Odprava KW Zakopani, ki jo je vodil Riszard Szafirski, se je srečno povzpela na Anapurno (8091 m) in to po novi smeri prek J stene. Nad baznim taborom so imeli pet višinskih taborov in iz zadnjega sta se Boguslav Probulski in Maczej Berbeka 23. maja povzpela na vrh. Glede na doslej znane ocene, je to eden najtežjih letošnjih vzponov v Himalaji, saj so v osrednjem rebru, po katerem so se vzpenjali, tudi prehodi ocenjeni s VI.
Stari oče na osemtisočaku
17. maja se je z zahoda povzpela na Manaslu (8156 m) peterica članov zahodnonemške odprave. Kar pri tem preseneča, so podatki o Andreasu Löfflerju iz Rosenheima (Zgornja Bavarska). Star je namreč že 62 let in je tako presegel rekord Fritza Luchsingerja, ki se je lani star že 59 let povzpel na osemtisočak Daulagiri.
Franci Savenc
Knjiga lepih barv, a nerodnih napak
Ob 90-letnici avtorja je izšla knjiga Janka Ravnikarja Lepa si zemlja slovenska – Slikovni del prekaša vse dosedanje
Pred leti je založba Lipa zbirala naročnike za knjižno izdajo odličnega predavanja Janka Ravnika, naročnikov pa je bilo premalo. Pobudo je nato prevzela Mohorjeva družba in delo izdala ob avtorjevi devetdesetletnici. Tehnični urednik Franc Bole je napisal tudi besedilo na ovitku, uvod pa Tone Strojin. Knjigo velikega formata, ki ima na 304 straneh 191 barvnih fotografij, je tiskal Gorenjski tisk, cena 750 din pa je za tako razkošno knjigo zmerna.
Vsi, ki poznamo avtorja in njegovo predavanje, smo z velikim veseljem sprejeli knjigo, še posebno, ker razen črnobelih albumov Jaka Čopa nimamo ničesar, s čimer bi lahko svet naših gora primerno predstavili. Sedaj pa je pred nami knjiga s čudovitimi barvnimi posnetki.
Odtenki barv, razporeditev svetlobe in senc so tako značilni, da bi Ravnikove fotografije lahko takoj prepoznali. Slikovni del je z besedilom ubran v slovesno, pesniško razpoloženje. Lahko bi se le vprašali, zakaj je pod naslovom Lepa si, zemlja slovenska predstavljen le naš gorski svet in manjkajo številne druge naravne lepote. Kot bi avtor hotel poudariti znano misel Josipa Cirila Oblaka, da se v gorah vedno srečamo s pojmom domovine? Gornik, glasbenik in fotograf Janko Ravnik si je s svojim življenjskim delom vsekakor zasluženo priboril naslov človeka, ki je vse življenje iskal lepoto.
Ob tem pa je treba brez zamere omeniti napake v besedilu: na str. 59 je Kraljev hrib in ne Dom v Kamniški Bistrici, na str. 181 je spomenik padlim partizanom gornikom, na str. 215 sta Vrh Krnice in Oblica in ne Jerebica, na str. 249 je zlato jabolko in ne zlati klobuk itd. Napake so tudi: alpinistični klub (in turistično društvo) Skala (pravilno Turistovski klub Skala), Planinska ravnina je Panonska …
Pogoste so tudi napake (poleg številnih tiskarskih škratov) v uporabi predlogov (npr. iz kmetije namesto s kmetije), moti pretirana raba narekovajev, polkrepki tisk, okrajšave in številke v vezanem tekstu in ne nazadnje – so tujke v vznesenem pesniškem besedilu res potrebne? Škoda, da niso navedeni strokovni urednik, lektor in korektor, ki prav gotovo niso opravili svojega dela.
Kako, da se je to zgodilo prav Mohorjevi družbi, ki je vedno skrbela za čistost jezika? Ali se ni spustila na to področje malo preveč brezskrbno? Ali pa je morda založbam (kot npr. Cankarjevi ob slabem Faturjevem prevodu Everesta, Obzorjem za prevod Bonattijeve knjige itd.) vseeno, kaj ponudijo planinskim bralcem, saj vedo, da pokupijo vse. Pa nam ni in ne more biti ob kulturnem dogodku, kot je razkošna izdaja domače knjige. Še posebno ker slikovni del daleč prekaša vse dosedanje.
France Malešič
