Izpiti za AI bodo jeseni
Komisija za alpinizem PZS je na zadnji seji sprejela več pomembnih sklepov. Spomladanski sestanek načelnikov bo 8. aprila ob 16.30 v prostorih PZS. Na njem se bo predvsem potrebno dogovoriti o prvomajskem srečanju alpinistov v Paklenici (omejitev udeležbe, le organizirane skupine brez tečajnikov, večja disciplina), ledeniškem tečaju in delu selekcij. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo izpiti za inštruktorje alpinizma šele jeseni in da bo pred tem krajši seminar. Izpiti za gorske vodnike pa se iztekajo. Kandidati so opravili že teoretični preskus, prikaz tehnike v plezalnem vrtcu in se morajo izkazati le še na turi. Za registracijo pa so vodstva AO in AS že prejela posebne obrazce (seznam predlaganih s številom tur v lanskem letu, naziv in potrditev nezgodnega zavarovanja), nakazati pa je potrebno tudi po 100 din za vsakega v fond za pomoč pri plačilu stroškov za more-bitno reševanje v tujini.
Kramarjev smuk
Kramarjev smuk, prvo letošnje tekmovanje za smučarsko prvenstvo slovenskih alpinistov, ki ga prireja AO Tržič, bo v nedeljo 30. t. m. Štart bo ob 10. uri na plazu pod Storžičem v primeru, da bi bilo premalo snega, pa na planini Javornik (kot lansko leto). Tekmujejo alpinisti in alpinistke (oboji tudi ekipno), planinci, planinke ter pionirji in pionirke. Prireditelji pa posebej opozarjajo, da bodo vsi, ki jih ne bodo poimensko prijavili vsaj v soboto do 18. ure (v domu pod Storžičem), štartali povsem na koncu.
Tekmovanje za Štuparjev memorial, ki ga pripravlja AO Kamnik, bo drugo ali tretjo nedeljo aprila. Koroški veleslalom pa v začetku maja. VTK memorial bodo letos organizirali le v društvenem okviru.
Rehabilitacijska smer
Eno zadnjih, če že ne prav zadnjo prvenstveno turo v letošnji zimski sezoni, ki se je končala v petek 21. t. m., je opravil Janko Humar, član AO Bohinj v vzhodni steni Novega vrha. Plezal je po razu med Velikonočno in Smerjo k soncu ter novo Rehabilitacijsko smer ocenil s II-III, 45 stopinj, 300 m. Sestopil je po Velikonočni smeri, ves čas ture, ki jo je opravil v megla in veter, pa še snežilo je in v steni, je bil led precej slab.
IV. spominski turni smuk
V nedeljo 30. t, m. bo Soški AO (65220 Tolmin) priredil četrti turni smuk v spomin na njihova tovariša Damjana Mlekuža in Igorja Marka. Zbor vseh udeležencev bo v nedeljo ob 7. uri na spodnji postaji kaninske žičnice v Bovcu. Potem pa bo pot vodila udeležence izpod Prestreljenika na Veliki vrh (Rombon), končala pa se bo s spustom v Bovec. Celotna tura traja 5-6 ur in je srednje zahtevna. Posebne prijave niso potrebne, or-ganizatorji pa pričakujejo predvsem izurjene turne smučarje. V primeru slabega vremena bo turni smuk 6. aprila ob istem času.
Umrl je Jože Šisernik
Jože Šisernik, zgledni planinec, alpinist in gorski reševalec, sicer pa delavec v slovenjegraški tovarni usnja, je preminul v trenutku, ko je na smuški tekmi vrh Pohorja prišel na cilj. Rojen leta 1933 v Legnu pri Slovenj Gradcu, se je že v mladosti seznami s prirodnimi lepotami. Leta 1953 so ga pritegnili v odbor PD, potem se je vključil v vrste alpinistov in ko se je v Slovenj Gradcu razvila dovolj močna skupina reševalcev, je kot prvi prevzel vodstvo postaje GRS. Poznali pa so ga tudi kot odličnega in požrtvovalnega vzgojitelja, markacista in še marsikatero drugo nalogo je vestno opravljal.
Knjiga o Gašerbrumu
Varšavska založba »Sport in turizem« je pred dnevi izdala bogato ilustrirano knjigo o poljski odpravi na Gašerbrum in III leta 1975. Knjiga je delo več avtorjev in je pomembna zlasti za predstavitev ženske skupine, ki je pod vodstvom Wande Rutkiewicz samostojno opravila 1. pristop.
Nov rezervat na Krimu
Okoli 3000 hektarov površine obsega novi državni rezervat v masivu Karadag (Črna planina) na sovjetskem polotoku Krim. To področje posebno slovi po mineralih in rastlinah, pomembno pa je kot planinsko torišče. Priobalni pas pa nudi idealne možnosti za tekmovanja v hitrostnem plezanju.
Nova AŠ v Avstriji
Planinska organizacija v Avstriji je pred kratkim odprla novo šolo – Alpinzentrum. Nekdanjo kočo (Rudolfshütte) na višini 2350 m so popolnoma prenovili, tako da ima sedaj 230 ležišč, 3 učilnice, 6 delovnih kabinetov, plavalni bazen in »umetno steno« za plezalne vaje. Nova šola bo vzgajala predvsem alpinistični in reševalski kader, pa tudi smučarje, ukvarjala pa se bo tudi z raziskavami s področja gorniške medicine, meteorologije in lavinologije itd.
Avstrijci v sovjetskih gorah
Od leta 1958, ko se je pričelo tesnejše sodelovanje med sovjetskimi in avstrijskimi alpinisti, so le-ti skoraj redni gostje na Kavkazu, Pamirju in drugih gorah SZ. Okoli 300 Avstrijcev jo bilo v tamkajšnjih gorah na osnovi zamenjave, prav toliko pa v mednarodnih taborih. Več kot 250 sovjetskih alpinistov pa je obiskalo avstrijske gore.
Bolgari na Lhotse
Iz pestre zgodovine četrtega najvišjega vrha sveta, 8501 m visokega Lhotseja, najbližjega soseda Mount Everesta je znano, da je bilo do sedaj na njegovem vrhu (šele) 24 alpinistov: 7 Poljakov, prav toliko Nemcev, 6 Avstrijcev, 3 Švicarji in 1 Šerpa.
Spomladi prihodnje leto se bodo z normalno smerjo na Lhotse spoprijeli Bolgari. Priprave trajajo že nekaj časa, vanje je vključeno kar 31 najboljših. Pred nekaj dnevi je v Nepal že odpotovala štiričlanska ekipa pod vodstvom Hrista Prodanova, ki se bo v sodelovanju s poljsko odpravo (pripravlja se na vzpon po južnem rebru Everesta), na kraju samem seznanila s problematiko transporta, organizacije baznega tabora, prečenja ledenika Khumbu itd.
Številne kazni za divja taborjenja
V ČSSR so v enem letu izrekli kar 7116 kazni po 500 kron za taborjenje na prepovedanih krajih. Teh pa ni malo. Predvsem velja to za ves gorski svet (Tatre!), vse rezervate, obrežja rek in kmetijske površine. Dovoljeno je le na posebej urejenih prostorih.
Pomembno slavje v Sarajevu
Ob 50 letnici alpinizma v BiH so obudili spomine in podelili priznanja
SARAJEVO — Prek sto gostov in alpinistov iz Zenice, Mostarja, Sarajeva in Ljubljane se je nedavno udeležilo slovesnega srečanja ob 50-letnici alpinizma v Bosni in Hercegovini.
Uvodno besedo je imel Peter Simonetti, predsednik PZ BiH, ki je poudaril, kako je bilo prav jubilejno leto kronano z največjimi uspehi na Everestu in v Pamiru. Kratko kronologijo je podal Slobodan Žalica, Drago Šefer (70), ki je s pokojnim Vojom Iličem opravil prvi plezalni vzpon (stena Djeve na Romaniji), pa je obudil spomine na prve korake.
Sklepni del slavja je bil namenjen podelitvi značk in priznanj. Vsi, ki so doslej v BiH uradno dosegli naslov »alpinist« in teh je 68 (med njimi tudi Bine in Marij Kurnik, sicer člana Akademskega AO iz Ljubljane), so dobili oštevilčene značke. Štirje so dobili zlati znak PZJ, 12 jih je dobilo zlati znak PZ BiH in 17 priznanje »častni alpinist«. S posebnimi priznanji pa so se oddolžili tudi organizacijam, ki so največ pripomogle k napredku njihovega alpinizma (med njimi je tudi Planinski vestnik) ter posameznikom (iz Slovenije pa je dobil Franci Savenc, predsednik koordinacijske komisije za alpinizem PZJ).
S topovi nad plazove
Zelenica, 28. marca – Plazovi s severnega ostenja Begunjščice se danes pozno popoldne niso sprožili kljub eksplozijam osmih granat. Pripadniki teritorialne obrambe iz Tržiča so od koče na Zelenici poskušali tako, kot delajo že vse zime, sprožiti plazove snega.
Obstaja nevarnost plazov, saj 40 cm mokrega sprijetega snega »čaka« na ledenem sloju starega snega. Letos so streljali že petkrat. Vse kaze, da bo morala v nedeljo ekipa GRS iz Tržiča na vrh Begunjščice, kjer bo z razstrelivom
»odlomila« velike snežne opasti, tako da bo smuka na Zelenici varnejša
M. K., foto: Marjan Zaplatil
Novice iz alpinizma
Naši v gorah Nove Zelandije
Janez Benkovič, Janko Plevel (AO Kamnik), Luka Karničar (AO Jezersko) in Lado Vidmar (AO Rašica) so pod vodstvom Tomaža Jamnika 31. januarja odpotovali na Novo Zelandijo. Samo šest dni kasneje so že bili v gorah in 8. februarja opravili prvi vzpon. Štirje so premagali vzhodno steno Mt. Cooka (3764 m). Pri sestopu si je Luka Karničar pri skoku čez ledeniško razpoko zlomil nogo. Zato je eden odhitel v dolino po pomoč, druga dva pa sta ga spravila 500 metrov nižje na ledenik Linda, odkoder jih je potem odpeljal helikopter. Istega dne sta se Jamnik in Dušan Kukovec iz Velenja (odprave se je udeležil na svoje stroške) povzpela na Mt. Johnson.
Karničar je po treh dneh zapustil bolnišnico in ostal pri naših rojakih. Drugi trije so 13. februarja preplezali greben Syme na Mt. Tosman, prečili prek Lilberhorna in Mt. Grahama, sestopili pa spet na ledenik Linda. Plevel in Vidmar sta 15. februarja preplezala zahodno steno Mt. Dixona, kar je bržkone šele prva ponovitev. Benkovič je bil ta dan še enkrat na Mt. Cooku. Štiri dni kasneje so Jamnik, Kukovec na Mt. Cooku, Benkovič in Vidmar pa naslednji dan Caroline, objektivno eno najtežjih tamkajšnjih sten.
Kasneje se je vreme poslabšalo in niso več opravili nobenega vzpona. Poskusili so sicer v skupini Mt. Aspiring, ki je plezalsko zelo zanimiv, vendar so bila neurja prevelika.
S. Verdnik
Psihologovo delo na odpravi
Peter Markič in Žarko Trušnovec, člana alpinističnega odseka Kranj, absolventa psihologije na ljubljanski univerzi, sta 12. marca zagovarjala diplomsko delo Delo psihologa na alpinistični odpravi. Podatki so bili zbrani na odpravi Everest ’79 in odpravah Pamir, Fanske gore in Ande (zadnje odprave sta se udeležila tudi oba avtorja ).
Zaradi pomanjkanja takšnih raziskav in kompleksnosti problema sta se odločila za mozaično tehniko raziskave, ki je zajela analizo osebnostnih potez, ocene dela v pripravljalnem obdobju, skupinske dinamike pred odhodom na goro in takoj po vrnitvi z nje in analize dnevnikov. Rezultati so povsem upravičili sodelovanje psihologa pri obravnavanju alpinističnih odprav.
V kanjonu Paklenice
Slabo vreme v alpskem svetu so alpinisti izrabili za obisk nacionalnega parka kanjona Velike Paklenice. V stenah Anič Kuka so plezali Srečko Rihter in Ivo Veberič iz AO Kozjak (preplezala sta Funkcijo VI, A1 in Jenjavo VI, A1), Bojan Šrot in Aleš Stopar iz AO Celje (smer Klin, VI in Brid za maleni čekič V-VI, A1), Kranjčan Tomo Česen in Tržičan Matjaž Ivnik (v devetih urah sta preplezala eno najtežjih smeri v Paklenici Vražjo smer (VI), kar je komaj druga ponovitev smeri, prvo so opravili maja 1978 Celjani Franci Čanžek, Aco Pepevnik in Jože Zupan.).
Drzni načrti
Čeprav ima Naomi Uemura šele 38 let, so o njem pisali že toliko kot le o malokaterem. Njegovi vzponi na naj višje vrhove petih celin so bili poleg drugih alpinističnih tur le uvertura, ki jo je sklenil s prvim japonskim pristopom na Everest. Sam je preplul 6000 km dolgo pot po Amazonki itd. Bržkone pa je največ pozornosti zbudil njegov samotni pohod prek Grenlandije na severni tečaj.
Uemura bi se sedaj rad še enkrat povzpel na Everest, toda sam in v povsem novih razmerah, poleti (med obema sezonama), ko so razmere kar najbolj neugodne. Razmišlja pa tudi — pravi, da že deset let — še o samotnem pohodu do južnega tečaja.
Ženska odprava
Poljakinji Ana Czerwinska in Kristina Palmowska, znani zlasti po zimskem vzponu prek severne stene Matterhoma in lanskem samostojnem vzponu na Rakopoši (7788 m), se bosta letos pridružili zahodnonemški odpravi pod vodstvom dr. Karla Herrligkoferja. V načrtu imata skupaj z eno zahodnonemško alpinistko — samostojni vzpon na tretji najvišji vrh sveta, 8598 m visoko Kangčendzengo.
Vanda Rutkiewicz pa namerava prihodnje leto popeljati povsem žensko odpravo na drugi najvišji vrh sveta K 2 ali Čogori (8611 m). In še zanimivost: Poljakinje načelno soglašajo, da bi vključile v odpravo eno ali dve naši alpinistki, kar je po izrednem vzponu našega ženskega alpinizma v zadnjih letih povsem izvedljivo.
Avgusta v Švici
Od 24. do 31. avgusta bo v Švici srečanje ženskega alpinističnega združenja, ki so ga ustanovili leta 1968 na vrhu Titlisa. Danes je v združenju včlanjenih več kot 200 alpinistk z vsega sveta. Zadnjega srečanja julija lani se je udeležilo okrog 60 alpinistk iz enajstih držav s treh celin, med njimi tudi devet Jugoslovank.