V Dolgem hrbtu in Karavankah
V soboto 23. februarja je Iztok Tomazin (AO Tržič) sam v štirih urah opravil 1. ZP Nemške smeri IV/II-III, 450 m) v S steni Dolgega hrbta. Bile so slabe razmere in zaradi nevarnosti plazov je moral tudi sestopiti po zgornjem delu smeri. Dan kasneje je opravil 2. ZP SV grebena Vrtače (III/I-II, 300 m), nato pa se je še kot prvi na smučeh spustil po njenem JV grebenu (I, 500 m, naklonina do 55 stopinj). V noči med 1. in 2. t. m. pa je v osmih urah opravil grebensko prečenje Košute (Tolsta Košuta-Košutnikov Turn-Veliki vrh), ki je dolgo okoli 13 km.
Steber revežev
Tamara Likar in Leon Markič (oba AO Gorica) sta 1. in 2. t. m. opravila 1. ZP Stebra revežev v Veliki Mojstrovki. Med dostopom sta imela slab sneg, zgoraj pa so bile razmere skoraj idealne. Bivakirala sta v luknji malo pod stebrom in nekoliko levo iz smeri. Plezala sta 16 ur.
Zimska smer v Steni
Filip Bence in Borut Bergant (oba AO Tržič) sta v nedeljo 2. t. m. preplezala S stene Triglava od vstopa v Nemško smer do Zimmer-Jahnovega izstopa. Toda ne po kaki že znani smeri, temveč – v povsem novi kombinaciji. Začela sta po grapi kot prvi plezalci (Domenig, Konig, Reinl – 1906). Sredi stene sta morala zmagati težak skalnat skok (VI, A2, 20 m), zgoraj pa je bilo spet lažje, še vedno težje kot Kratka Nemška smer. Po grapi (40-60 stopinj) je ves čas polzel sneg, ki ga pa je v Steni že precej pobralo. Izstopila sta na Ledenik in po Slovenski smeri nazaj v Vrata.
Čigav je fotoaparat
Bojan Pollak je sporočil, da so v petek 29. februarja pod steno Vežice našli fotoaparat. Lastnik ga lahko dobi v pisarni PD Kamnik (Tomšičeva 1, telefon (061) 831-345 .
Na vrh sveta
Za slovensko izdajo almanaha jugoslovanskih himalajskih alpinističnih odprav Na vrh sveta, ki je lani izšla v založbi Mladinska knjiga in je že skoraj razprodana, je sedaj izšla še hrvatsko srbska izdaja (ČGP Delo, OOUR Globus – Zagreb, pp 232). Cena je 780 din, po povzetju pa jo je mogoče dobiti 20% ceneje.
Prečenje Montaž-Viš
Janez Rupar in Marjan Osterman (oba Akademski AO) sta v dneh od 28. februarja do 2. t: m. opravila zanimiv prehod vrhov od Montaža do Viša, za katerega nimamo podatkov, da bi bil pozimi (v povezavi) že opravljen. Začela sta na na Pecolu in se prvi dan povzpela na Špik nad Cijanerico Cima Verde (2661 m) in Montaž (Špik nad Policami, 2754 m). Drugi dan sta spet odšla s planine Pecol (1519 m), se povzpela na Škrbino nad Cijanerico (Forca del Palone, 2242 m) in Špik nad Plazom (Modeon del Montasio Alto, 2573 m), sestopila po J pobočjih nazaj na škrbino in nadaljevala prek Špika Hude police (Cima della Terra Rossa, 2420 m) in Špika nad Tratico (Cime Gambon, 2405 m), po J steni obšla Špik nad Nosom (Foronon del Buinz, 2531 m), pa spet odšla na Špik nad Špranjo (Modeon del Buinz, 2531 m) in sestopila na Forca de la Val (2352 m) ter planino Cregnedul (1515 m), Od tu sta tretji dan nadaljevala prek vrha enakega imena (2351 m), Špice v Planji (Punta Plagins, 2411 m) in Nižjih vrhov (Cime delle Puartate, 2436 m). Po južnih vesinah sta sestopila na Škrbino Prednje špranje (Forcella Lavinal del´0rso, 2138 m) prečila Koštrunove špice (Cime Castrein, 2502 m) in se vrnila nazaj v škrbino ter pod Koštrunovimi špicami sestopila v kočo Corsi (1874 m). Zadnji dan sta se po južnih vesinah povzpela še na Viš (Jof Fuart, 2660 m) ter po isti poti tudi sestopila. Razmere sta imela skoraj idealne.
50 let alpinizma v BiH
V soboto 15. marca bo v sarajevskem hotelu Bristol velika slavnost ob 50-letnici bosansko-hercegovskega alpinizma. Podelili bodo odlikovanja in značke vsem registriranim alpinistom in plakete zaslužnim sodelavcem. Z diapozitivi in projekcijo filmov pa bodo prikazali zgodovino, alpinizma. 16. in 17. februarja so imeli tradicionalni pohod na Lupoglav, kjer so se pred 10 leti ponesrečili trije njihovi tovariši. Udeležilo se ga je 43 alpinistov iz Sarajeva, Zagreba, Pazariča, Mostarja in Vareša. Zelo uspešen je bil tudi vikend 9. in 10. februarja, ko so ponovili dve smeri v Osobcu in Jeku v Zeleni glavi. 24. februarja so tem smerem dodali še »S« v Veliki Kapi na Prenju.
1. ZPsmeri S. Wisiakav Steni
Člana Akademskega AO Rok Kovač in Janez Skok sta v soboto 1.1. m. v 12 urah opravila 1. zimsko ponovitev Smeri Sandija Wisiaka v S steni Triglava. Vstopila sta po poševni lasti, ki privede v smer z desne, ker bi bilo vstopni kamin zelo težko premagati. Na policah sta naletela ponekod na prave zamete, zgoraj je prek skal polzel sneg kot nekakšen plaz, bivakirati pa sta morala malo pod robom stene. Teden dni pred tem sta ponoči preplezala Bobnarja v Brani, z Lidijo Pajnkirher in Andrejem Škafarjem (vsi AAO) pa so se po normalni smeri povzpeli izpod Rjavine na Luknjo peč.
Druga zimska ponovitev
V soboto 1. t. m. sta Franček Knez (Celje) in Franci Topolovec (TAM) v petih urah in pol opravila 2. zimsko ponovitev (1. ZP pozimi 1978), Smeri Saše Kamenjeva v Dolgem hrbtu. Nista imela najboljših razmer, snega je bilo malo, toda skoraj vsi oprimki so bili oprhani z njim. Kljub temu sta popoldan opravila še 1. ZP (in eno redkih doslej) Verine smeri v Štruci. Tu pa sta imela odlične razmere in sta plezala prosto ter le poldrugo uro. Za konec je Knez sam sestopil še po razu Štruce. V nedeljo pa sta zmogla (Knez prosto) še Direktno smer v Mrzli gori, sestopila pa sta po Dihlovem žlebu.
Jugovasmer v Stenarju
V Planinskem vestniku 1950, stran 97 je zapisano: Prvi zimski vzpon približno v letni smeri dr. Juga so izvedli Slavko Koblar, Janez Krušič in Janko Šilar dne 30. januarja 1949 v osmih urah. Drugih sta bila v zasneženi vzhodni steni Stenarja Zvone Andrejčič in Mirko Pogačar (oba AO Radovljica) 24. februarja letos. Plezala sta štiri ure, zgoraj pa sta za razliko od Jeseničanov prečila v levo in izplezala prek plošč v osrednjem delu stene (trd sneg naklonine do 55 stopinj).
Številni hrvaški vzponi
Tudi na Hrvatskem še odmeva lanski uspeh na Everestu in vse več je mladih, ki se vključujejo v alpinistične vrste. Skoraj vsak konec tedna je po nekaj navez v Paklenici (Barač in Boko iz AO Mosor-Split sta ponovila Come Back in Raz Klina. Butkovič je spet soliral več smeri, med njimi tudi Brahmovo …) Splitčana Stipe Božič in Edvard Retelj sta opravila 1. ponovitev spominske smeri Čulič-Bedalov v zaledeneli S steni Triglava (V, A 1, 55-70 st; 350 m). Številne skupine hrvaških alpinistov prihajajo tudi v naše Alpe. Zanimiv je vzpon Vranjicana, ki je 1 .t.m. ponoči sam preplezal Hudičev žleb in sestopil po Hanzovi poti. Edin Alikalfič in Gordon Jovič (oba AO Velebit) sta ponoči 15. februarja opravila 2. YU ponovitev zimskega vzpona skozi Gervasuttijev ozebnik v Mt. Blanc du Tacul, 4248 m. Žal sta morala za tem zaradi manjše nesreče oditi z gora nad Chamonixem. Plezali so tudi v Vranjski Dragi (2. P Comicijeve smeri v J steni Velikega stolpa), poskušali v ledenih slapovih Zelenega vira (Skrad) itd.
Plodna sezona tržiških alpinistov
Člani AO pri PD Tržič so na rednem letnem občnem zboru pregledali svoje delo v preteklem obdobju. Odsek šteje 24 članov, 8 pripravnikov in 10 tečajnikov in se uvršča med najbolj aktivne v naši republiki. Lani so alpinisti opravili 22 turnih smukov in 548 vzponov, od tega 26 pristopov na vrhove nad 3000 m, 62 zimskih pristopov na vrhove nad 2000 metrov in 450 smeri od tretje do šeste težavnostne stopnje. Naj omenimo prvo ponovitev Slavka Frantarja v centralnem stebruv Planji v Julijskih Alpah, prvo prosto ponovitev Iztoka Tomazina in Željka Perka v smeri JLA V Šitah, i.t.d.
Nekaj odličnih vzponov sta v preteklem letu opravila Tomazin in Ivnik tudi v Veliki Paklenici, kjer sta preplezala dve prvenstveni smeri, imenovani Albatros in smer Pelikan v Tulovih gredah. Pa tudi drugi so opravili v Paklenici številne težavne vzpone. Poleg aktivnosti v domačih gorah sta Jože Rozman in Željko Perko plezala v Fanskih gorah (SZ), Slavko Frantar in Filip Bence pa sta plezala v Pamirju prav tako v SZ. To so bili vzponi na vrhove od 3500 do 7000 m.
Na programu za letos imajo številne vzpone in druge akcije, med njimi bodo veliko skrb posvetili vzgoji mladih. Čaka jih tudi popravilo bivaka v severni steni Storžiča, pripravili bodo plezalne tabore v Veliki Paklenici, v zahodnih Julijcih in v Centralnih Alpah. Veliko skrb bodo morali posvetiti tudi plezalnemu vrtcu v piramidah v Dovžanovi soteski, kjer bo treba zamenjati kline, Tržiški alpinisti pa si želijo tudi, da bi letos sodelovali v kakšni odpravi v tuja gorstva.
Centralni steber Dedca
Branko Dobaje, Zvone Drobnič in Pavle Kozjek (vsi Matica) so 16. t. m. v devetih urah preplezali Raz Dedca. Tudi oni so imeli spodaj dobre razmere, zgoraj pa sneg in led.
Še enkratJugov steber
Natanko po 31 letih sta Slavko Frantar (AO Tržič) in Janez Sabolek (Akademski AO) v dneh od 26. do 28. februarja letos opravila – kot druga naveza, za dvojko Kočevar-Zupan – zimsko ponovitev Jugovega stebra v S steni Triglava Prvi bivak sta si uredila na značilni rami, drugega pa pet vrvnih dolžin pod robom stene, sicer pa sta plezala (prvi dan 16, drugi 19 ur in tretji 2 uri) tudi ponoči, z baterijo in ob lunini svetlobi. Imela sta slabe razmere. Bilo je zelo veliko snega in ledu in čez Steno se je ves čas vsipal sneg. Pa še brez slonovih nog in kuhalnika sta bila. Sestopila sta po poti čez Plemenice.
Tretjič tudiTschadov steber
Tone Kastelic in Niko Novak oba AO Rašica) sta 29. februarja in 1. t. m. opravila 2. zimsko ponovitev (1. ZP marca 1948 z bivakom J. Frelih in M. Šavelj) Tschadovega stebra v Travniku. Plezala sta brez bivaka, vstopila sta namreč v petek ob 14. uri, izstopila pa uro po polnoči. Sicer pa sta se kar precej namučila, sneg je bil naprecej mestih sipek.
In memoriam
Na Dunaju je v visoki starosti preminul ( 31. 1. 80 ) dr. inž. Paul Kaltenegger. Svoje čase je plezal tudi pri nas, o čemer kažejo tudi imena nekaterih smeri, kot npr. Kalteneggerjev kamin v Kotovi špici, v Mali Mojstrovki itd. Za Kugyjevo knjigo »Pet stoletij Triglava« je napisal odličen zgodovinski sestavek »Velika stena« in prevedel (iz Planinskega vestnika) tudi članek o Gorenjski smeri. Bil je, tako kot pred leti umrli njegov starejši brat dr. Oskar, častni član ekskluzivnega »Alpencluba«. Z njim smo izgubili velikega in poštenega prijatelja.
Naveza Cajzek – Knez
Lojz Cajzek in Franček Knez (oba AO Celje) sta 23. februarja preplezala S steno Bab (-IV, 300 m, 3 ure in pol) z izstopom nekako sredi Kamniškega sedla. Potem sta ponovila (2 uri) še Centralnosmer v Z steni Planjave in sestopila na Okrešelj (razmere za sestop dobre, toda – deloma poledenelo), kjer je Knez sam preplezal še Kocko (2. ponovitev) v Mrzli gori in sestopil skozi Hudi prask.
V nedeljo sta Cajzek in Knez preplezala še novo smer (Meča-mehak sneg) – III/II, 300 m, 1 ura) v S steni Turske gore, po izraziti, centralni grapi za Menihom. In potem še Pustno v Mrzli gori ter še enkrat sestop skozi Hudi prask.
Novogoričani spet uspešni
Leon Markič in Ivo Rutar sta 17. februarja v 5 urah preplezala Vzhodni steber v J steni Batognice. Bilo je precej kopno in toplo. Ista sta v soboto, 23. februarja plezala tudi Slovensko smer v Steni (4 ure in pol). Tega dne so Tamara Likar ter brata Pavel in Peter Podgornik preplezali (doslej edino) smer v SV steni Velikega vrha (Rombon). Centralna smer, kakor so jo imenovali, poteka spodaj po grapi (40-45 st., ledeni skoki do 60 st.), zgoraj pa po sneženi vesini, zanimiva pa je le pozimi. Toda – visoka je kar 1000 m (12 ur). Tri dni za tem je Likarjeva sama zmogla še Gradišarjevo grapo v Stadorju.
Še o Temenu
Pretekli teden smo poročali o treh vzponih v Temenu (Rjavina). Akademsko smer, za katero nismo imeli podatkov, sta tvorila Rok Kovač in Lidija Painkirher. Za smer Gradišar-Mlač, ki sta jo ponovila Andrejčič in Pogačar, pa moramo pristaviti, da je bila pozimi enkrat že ponovljena (22.-24. decembra 1967: Bine Mlač-Igor Sirnik, prva ponovitev sploh), kar smo zabeležili v PV 68, na strani 183.
Prečenje Kamniških Alp
Od 28. februarja do 1. t. m. so Irena Markuš, Dušan Podbevšek in Franc Vetorac (vsi AO Kamnik) v dokaj ugodnih razmerah (najbolj jih je motil veter) opravili prečenje Kamniških Alp. Začeli so na Jezerskem, po Z grebenu Kočne in nadaljevali prek Grintovca do Velikih podov, kjer so bivakirali. Naslednji dan so prečili Dolgi hrbet, Skuto in Tursko goro in prespali na Kamniškem sedlu. Tretji dan pa so nadaljevali po smeri Y in SZ grebenuPlanjave in prek Babe ter končali na Ojstrici.
Novice iz AO
AO Dovje-Mojstrana: Dorči Kofler je 27. februarja v štirih urah in pol opravil prečenje: Golica-Lepi vrh- Struška-Belščica z Vajnežem-Potoški Stol-Stol.
AO Celje: Prvi vikend v tem mesecu je bil za Celjane zelo uspešen. Kar 32 jih je bilo na različnih alpinističnih turah. Na Okrešlju so imeli tečajniški dan in z njimi so bili v soboto na Rinkah. Povše-Smodiš-Verdnik so plezali Tschadovo smer v Turski gori, Čanžek in Pepevnik pa Celjsko smer v Mali Rinki. Ponoči s sobote na nedeljo so Črepinjšek, Mehova, Smodiš, Šahova in Zupan preplezali Smer skozi okno v Križu. S tečajniki so šli tudi v nedeljo, in sicer na Savinjsko sedlo. Pepevnik in Slaketova pa sta ponovila Tschadovo smer. Šest članov AO pa je bilo tudi na Ojstrici.
AO Ravne: Tone Maklin in Stane Mihev sta 2. t. m. preplezala Edijev steber v Mali Rinki. Motaln, Ježovnik, Virtič in Žalik pa Vetrne police.
AO Jesenice: 23. februarja sta navezi Noč-Trušnovec in Bučak-Volontar v 6 urah ponovili JZ smer v Dovškem Gamsovcu. Dan kasneje so Cestar, Štraus in Varl plezali Meniskusov žleb ter Uroševo grapo. 1. t. m. sta Jeršin in Štraus preplezala Špikov grebenz V grebenom Špika, Kocjančič in Kunstelj Jesihovo v Rušici, Bučak in Volontar pa Deržajevo v M. Mojstrovski. 2. t. m. pa sta navezi Erjavšek-Terseglav in Obid-Oblak ponovili Uroševo grapo, Javorski-Pšenica-Šest pa Zahodno grapo (III, 1300 m, 4 ure) v Frdamanih policah s prečenjem le-teh.
Škofja Loka: 16. februarja sta preplezala Slovensko smer v Steni Langerholc in Vidmar. V noči od 22. na 23. februar je Langerholc sam preplezal grapo med V. Koroško Babo in Ledinskim vrhom ter po njej tudi sestopil. 1. t. m. pa so bili Škofjeločani na Vršiču, koder so opravili 30 tur. Sandi Blaznik in Langerholc sta preplezala Neznano smer (IV-V, A I, 150 m v J steni Nad Šitom glave, ki poteka po kaminu v skrajno levem delu stene (verjetno 1. ZP).
Zasavski AO: Matevž Lenarčič in Gustelj Luzar sta 1. t. m. preplezala Rumeno zajedo v Koglu (snega je bilo malo le na vrhu), dan kasneje pa grapo v Kalški gori. Člani in tečajniki AŠ pa so opravili pristop na Grintovec.
AO Kamnik: Marjan Kregar in Bojan Pollak sta v petek 29. februarja opravila prvenstveni vzpon – Nadomestna grapa (IV+, 85 st./II, 40 st., 460 m, 2,30 ure) v JV steni Zeleniških špic. V nedeljo pa sta z Miro Ahlin preplezala novo smer še v Velikem grebenu (pod Skuto): Cik-cak, -VI, A1/III-IV, 290 m, 7 ur in pol.
AO Ljubljana-matica: V nedeljo 24. februarja sta Grasselli in Meško preplezala JV greben Kukove špice in prečila še prek Škrnatarice do Dovškega Križa. V petek 29. februarja so imeli na Starem vrhu smučarsko prvenstvo. Najbolje so se odrezali Boro Durjava pred bratom Darjem ter Pavle Kozjek. 1. t. m. sta Janez Kovač (Impol) in Stane Poljak opravila 2. ZP Sobotne smeri v JV steni Planjave (1. ZP: Klemenc, Kregar, Pollak, 16. marca 1977). V noči s 1. na 2. t. m. pa sta Lidija Honzak in Janez Marinčič preplezala Bobnarjevosmer v Z steni Brane. Snega sta imela v spodnjem delu malo, tako, da sta se morala dvema težkima skokoma umakniti v strmi raz 15 m levo iz grape (2 dolžini, III). Sestopila sta po Bosovi grapi. In še sporočilo za ljubitelje turnega smučanja: Turni smuk, ki naj bi ga
AO Lj. M. organiziral 15. in 16. t. m. na Krn, je preložen na april.
Popravek za Skuto
Iz objav v Planinskem vestniku je razvidno, da je prišlo do pomote o 1. ZP Smeri za Stolpom v Skuti. Že 20. marca 1965 sta jo opravila Miloš Križaj in Janez Rupar.
Gneča na strehi sveta
Himalajska kraljevina Nepal je šele leta 1951 odprla svoje meje, danes hitijo tja množice turistov in alpinistov iz vsega sveta. V šestdeseti! letih so v Katmanduju začeli rasti prvi hoteli lani pa so že zabeležili 145.000 inozemskih obiskovalcev. Strokovnjaki se bojijo, da se bo letos njihovo število zmanjšalo, predvsem zaradi težav s preskrbo električne energije. V Katmanduju večkrat na teden zmanjka električnega toka, pa tudi avtomobilskega goriva ni vedno dovoli na razpolago. V Nepal prihaja čedalje več zapoznelih hipijev in potepuhov iz Evrope in Amerike. Na stotine jih živi po templjih in drugih krajih, kjer »iščejo same sebe«. Medtem pa v Katmanduju živahno gradijo nove hotele in povečujejo letališče. Do sedaj je armada organizirala turistične polete s helikopterji, vendar so jih po nesreči, ki se je zgodila pred nekaj tedni, ukinili. Alpinisti in domačini pa svarijo pred organiziranimi turističnimi ogledi pet in šesttisočakov, saj lahko nad višino 4000 metrov nastopi višinska bolezen v tako hudi obliki, da je treba bolnika takoj odpeljati domov in to na njegove stroške. Vseh štirinajst osemtisočakov pa je že za nekaj let vnaprej »razprodanih«. Kdor se hoče povzpeti na Mount Everest (cena vzpona je približno 45.000 din), mora počakati do leta 1987.
Mrtva alpinista
GRADEC, 9. marca – Teden dni so avstrijski orožniki s helikopterjem iskali dva pogrešana avstrijska alpinista, ki sta odšla v hribe pri Eisenerzu. Posadka helikopterja je opazila v snegu del opreme rdeče barve. Tam so začeli kopati v snegu in našli mrtva alpinista. Ugotovili so, da ju je presenetil snežni plaz.
N. S.
Tečaj pod Brano
LJUBLJANA – Konec prejšnjega meseca je bil na plazu pod Brano praktični del tečaja o varstvu pred plazovi, ki je sledil teoretičnemu na filozofski fakulteti, priredila pa ga je postaja GRS Ljubljana.
Dvajset članov postaje GRS Kamnik je pod Brano demonstriralo grobo in fino sondiranje, iskanje zasutih z elektronskimi napravami, prikazalo pravilno gibanje skupine na plazovitem terenu ter tovariško pomoč v primeru zasutja enega izmed skupine, vodnik lavinskega psa Miha Habjan pa je pokazal prisotnim reševanje v plazu z lavinskim psom.
Perčičev steber
Grega Pintar in Jorg Prestor (oba Društvo za raziskovanje jam – Ljubljana) ter Tomaž Gosar in Zoran Radetič (oba AO Rašica) so v soboto 16. februarja preplezali (11 ur) Perčičev steber v Vežici. Spodaj je bila stena kopna, zgoraj pa jih je oviral sneg in led.
Alpinizem je del njenega življenja
22-letno Marjano Šah privabljajo domače in tuje stene že pet let
CELJE – »Čudovito je plezati«, je v enem izmed svojih prispevkov za Planinski vestnik zapisala Marjana Šah, 22-letna celjska alpinistka, sicer pa študentka specialne pedagogike. S svojimi kvalitetnimi vzponi se je v odseku že postavila ob ramo plezalnim tovarišem. Stene jo privabljajo že pet let in v tem času je preplezala približno 120 smeri. Tako je njeno kladivo pelo v domačih stenah, Paklenici (Raz za kladivček), v Dolomitih, Wilder Kaiserju in še bi kaj našle. Sicer pa je pogovor stekel o vzponu ženskega alpinizma v zadnjem času, o novi vlogi, ki jo je ženska dosegla v mešani navezi, pa o kvalitetnem ženskem alpinizmu.
Lani sta se udeležili 11. srečanja alpinistk sveta v Dauphineji (Francija). Kaj vam je to pomenilo?
Največ mi je pomenilo prijateljsko ozračje, pa tudi zavest, da nas je toliko, saj kljub združuje več kot 200 alpinistk. Najpomembnejše pa je bilo poslanstvo tega srečanja: ženski alpinizem je danes povsem enakovreden moškemu, delitve na slabše ženske in bolje moške plezalce pravzaprav ni. Vsaka alpinistka v me-šani navezi je danes enakovreden partner. Imamo pa že precej zelo uspešnih ženskih navez pri nas in v tujini!
ŠTEVILNE SMERI – Marjana Šah
Torej je to pot k samostojnim ženskim odpravam?
V Sloveniji je danes že toliko dobrih alpinistk v vseh slovenskih odsekih, da bi lahko sestavile številčno zelo močno odpravo. Rada bi povedala, da je meni vseeno ali plezam v ženski ali v mešani navezi, vendar pa je kdaj lepše plezati v ženski navezi, ker ženske alpinizem še vedno doživljamo bolj »romantično«.
Kaj vam torej pomeni alpinizem?
To je del mojega življenja. Pomeni mi sprostitev, pa tudi vliva samozavest, ki jo v življenju zelo potrebna. Rada plezam. Sicer mi gre poleti nekoliko bolj od rok, torej me čaka še nekaj izpopolnjevanja. Veliko pa mi pomeni tudi družba prijateljev iz odseka.
Kaj pa načrti za naprej?
Odsek pripravlja odpravo na Norveško, kamor bi zelo rada šla.
Letos ste tudi dobili priznanje kot osma najboljša športnica Celja?
Zelo sem bila vesela, tudi zato, ker je to po novem dokaz o upoštevanju ženske kot športnice-alpinistke.
ANDRINA JAGER
Planinski pohod za jubilej
Planinsko društvo »Železničar« iz Ljubljane bo organiziralo 12. aprila planinski pohod v počastitev 60-letnice Železničarske stavke in drugih jubilejev revolucionarnega bela delavskega razreda. Da bi se pohoda lahko udeležilo čimveč ljudi, bo organiziran v dveh inačicah: ob petih zjutraj bo začetek pohoda na 60 kilometrov, ob osmih pa na 35 kilometrov, štart in cilj obeh pohodov bosta pred zgradbo Železniškega gospodarstva ob Pražakovi ulici v Ljubljani.
Pot bo potekala od Pražakove skozi Bežigrad, Črnuče, na Rašico in nazaj po krajši inačici, po daljši pa z Rašice še čez Mengeš, Repnje, Smlednik, Stanežiče, Koseze, Cankarjev vrh, mimo hale Tivoli na Pražakovo.
Na poti bodo na voljo topli napitki. Na obeh poteh bo le nekaj tajnih kontrolnih točk, katerih žigi bodo veljali za pridobitev spominske značke.
Prijave sprejema PD Železničar, Pražakova ulica.