26. septembra 1914 se je v Valfurvi kot osmi otrok v številčni družini rodil italijanski alpinist Achille Compagnoni, najbolj znan po prvem vzponu z Linom Lacedellijem na goro K2 leta 1954.
V mladosti je začel gojiti športno dejavnost, odlikoval v nordijskem smučanju, osvojil celo dolomitski pokal in postal učitelj smučanja. Njegova alpinistična dejavnost se je razvijala najprej v Valfurvi, nato v predelih Monte Rose in Matterhorna, kamor se je preselil leta 1934. V svoji karieri se je sto šestkrat povzpel na Gran Becco.
Mladostna izbira, da bo do konca življenja ostal v gorah, je bila potrjena, ko se je odločil pridružiti mejni milici, nastanjeni v Valtellini, nato pa se je preselil v Alpsko vojaško šolo v Aosti, iz katere se je upokojil leta 1945 s činom narednika. Potem je opravljal poklic smučarskega učitelja in gorskega vodnika v Cervinii.
Leta 1953 ga je Ardito Desio izbral v italijansko odpravo, ki je leta 1954 poskušala in uspela povzpeti se na K2, drugo najvišjo goro na svetu. Compagnoni je v Karakorumu deloval kot desna roka in pomočnik vodje odprave Desia, ki ga je tudi izbral za zaključni napad na vrh.
31. julija 1954 sta se Achille Compagnoni in enajst let mlajši Lino Lacedelli kot prva človeka v zgodovini povzpela na vrh K2. Med plezanjem pa je dobil ozebline, zaradi česar je bil po vrnitvi z odprave dalj časa v bolnišnici. Podvig je Compagnoniju prinesel zlato medaljo za državljansko hrabrost in ob petdeseti obletnici imenovanje za viteza velikega križa.
V naslednjih letih je imel Compagnoni ob vseh zapletih s sicer uspešno odpravo še nesoglasje s CAI glede lastništva posnetkov z vrha K2, uporabljenih za film Italia K2, uradni dokumentarec o odpravi. Prišlo je tudi do tožb.
Ozebline, ki jih je utrpel na K2, so močno omejile njegovo kasnejšo alpinistično kariero. Kljub temu je svoje dejavnosti nadaljeval kot gorski vodnik v Valtournancheju, kot hotelir v Cervinii in sodeloval pri nekaterih filmskih produkcijah.
Umrl je v noči na 13. maj 2009 v bolnišnici v Aosti. Pokopan na pokopališču Valtournenche.
