70 let Herletove smeri v Ojstrici

Lučka GolobSmer Herle – Vršnik je še danes za vsakega plezalca lepa smer in lep alpinistični dosežek. Svojo smer v steni Ojstrice je Franc Herle večkrat poskusil izpeljati z različnimi soplezalci, a uspel je šele leta 1941 z Gustlom Vršnikom.

Franc Herle (1917 – 1944)

Franc Herle, je bil sedmi, najmlajši otrok v Herletovi družini, ki jo je po očetovi smrti (Franci je bil star 4 leta) preživljala mati sama. V Herletovo gostilno so že od leta 1876 prihajali turisti in planinci tudi iz tujih krajev, predvsem pa je bila zbirališče slovensko naravnanih ljubiteljev gora. Izobrazba in domoljubni duh sta bila vodilo v Herletovi družini, zato je mati Francija, kljub skromnim sredstvom, poslala v šole – seveda s tiho željo, da bi postal duhovnik. Želja se ji ni izpolnila; Franci je študiral pravo, postal pa je odličen smučar in plezalec. Njegovi sošolci in prijatelji so ga opisovali kot izrednega človeka: značajnega, bistrega, dobrohotnega, veseljaka in pravega tovariša!

Igral je več inštrumentov, posebno dobro violino in harmoniko, a največ prostega časa je preživel na smučanju in v gorah. Postal je študentski smučarski državni prvak in zmagovalec mnogih tekem. Ko pa je prišel domov, v Solčavo, je okrog sebe zbiral vaško mladino in jo učil smučati. (Prvi se je peljal čez zasnežene cerkvene stopnice v Solčavi in skočil čez rezervoar nad Streljarnico – za tiste čase nekaj izrednega!) Z različnimi soplezalci – Robanovim Rafkom, Dušanom Gradišnik, Gustlom Vršnikom … je plezal po gorah okoli Solčave: v Raduhi, Poljskih devicah in Velikem vrhu nad Robanovim kotom, Štajerski Rinki – tudi prvenstvene smeri! Svoja alpinistična doživetja in razmišljanja je opisoval v člankih in jih objavljal v Planinskem vestniku.

Ojstrica smer Herle – Vršnik

V Herletovi smeri v Ojstrici sta Herle Franc in Vršnik Gustl prvič pri nas uporabila »vrtalo«, da sta v napravljene luknje lahko zabila kline. S tedanjo alpinistično opremo in znanjem te smeri brez vrtanja ne bi bilo mogoče preplezati. Prvopristopnika sta pokazala tolikšno mero znanja, odločnosti in vztrajnosti, da bi zagotovo postala vrhunska plezalca tiste dobe, če ne bi žrtvovala svojih življenj za osvoboditev domovine.

Zaveden in svobodomiselen Slovenec, kakršen je Franc Herle bil, se je po vdoru Nemcev povezal z Osvobodilno fronto in pričel z delovanjem proti okupatorju. Zaradi tega so ga Nemci leta l942 zaprli v Stari pisker v Celju in ga mučili. Življenje mu je rešil mlad gestapovec, ki je poznal njegove smučarske in plezalne dosežke in se je zavzel zanj.

Herle Franc in Vršnik Gustl

Franca Herleta so nato rekrutirali v nemško vojsko, vendar je že med prvim dopustom doma odšel v partizane. Deloval je kot obveščevalni oficir v Ziljski dolini. Tam so ga Nemci tudi ustrelili in ranjenega do smrti mučili.
Pokopan je pri Svetem Lenartu pri Sedmih studencih v Ziljski dolini, daleč od domačih Savinjskih gora.

Njegov plezalski tovariš Gustl Vršnik, prav tako partizan, je padel na Svinji planini na Koroškem!

Lučka Golob

– – –

Nekaj vzponov, zapisov in nesreča v smeri Herle – Vršnik

Planinski vestnik (1950)/G-L:
Herletov veleslalom pod Škarjami … Franc Herle: »Od tu je stena gladka in previsna. 90 stopinj desno in levo. Prerežeta jo le dve ozki špranji. Toda prva je pokrita s prevesno streho. Plezarija je možna le v drugi (višji). Do tu od bivaka tri ure. Od tu 4 m naravnost navzgor na polično (šest klinov, skrajno težavno, pet ur).

Planinski vestnik(1958)/G-L – Marijan Lipovšek:
Plezalska doživetjaOjstrica – Herletova smer

Tribuna (1957) – študentski časopis/G-L
Tovarišema v spomin …:V torek, 9. aprila 1957, v večernih urah je odjeknila žalostna vest po Ljubljani, da sta se 8. t. m. smrtno ponesrečila v severni steni Ojstrice – mlada alpinista – Marko Dular in France Zupan.
Kot izurjena plezalca sta se napotila v Herletovo smer v omenjeni severni steni, ki pozimi še ni bila preplezana. Tako sta si hotela pridobiti izkušenj še za težje naloge pri reševanju problemov naše zimske alpinistike. Toda – žal – njuna pot v gore, so bili njuni poslednji koraki – namesto novim ciljem in doživetjem nasproti – pot v smrt. Nenadni vremenski preobrat je risal nove poteze v obličju severne stene Ojstrice, ki uporno kraljuje nad edinstveno Logarsko dolino …

Stene in grebeni(1959) – Boris Režek:
Severna stena Ojstrice – Vzhodna smer
… Normalno je bila ta, vzhodna smer nepreplezljiva, a Herle in Vršnik sta načela novo obdobje v našem plezaIstvu, prva sta uporabila vrtalo, da sta v napravljene luknje lahko zabila kline. Ta način sicer ni bil nov, že dolgo so ga uporabljali v drugih apneniških Alpah, a le izjemoma in v takšnih okoliščinah, kot sta nanje naletela Herle in Vršnik.

Grif (2011)/G-L – Mateja Pate:
60-letna gospa
…. Z Vršnikom sta se menda večkrat podala v goste k navpičnim belim ploščam v levem delu Ojstričine severne stene, preden jima je leta 1941, ko je vojna že kazala zobe, v dveh dneh podvig le uspel. Nekaj svedrovcev v gladkih ploščah je omogočilo nastanek lepe smeri, ki spada danes med najbolj obiskane v Ojstrici. To so bili menda prvi svedrovci, zavrtani v naših stenah.

KOMENTAR:

Franci Savenc, 13. 08. 2011

Stanko Mihev je odgovoril o “nejasni” Herlketovi smeri v Radugi. Dobil sem vprašanje, kaj vem o Herletovem vzponu v Raduhi. Prilagam prilogo. Po mojem koliko sem sedaj nanovo prebral je moral plezati v desnem delu Piramide. Ali imate podatek, da je Herle plezal prvo ponovitev Herletove smeri v Ojstrici z nemškim oficirjem. To sem izvedel v Solčav, ko smo za prvi vodnik iskali podatke o smereh.

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja